Vasi, kjer luč javne elektrike ne sveti

Nekatere vasi nikoli ne bodo imele javne elektrike, takih je največ na Kočevskem.

Objavljeno
19. avgust 2014 17.30
Vas Vrbovec pri Kocevju 12.8.2014
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje
Kočevje – Po 130 letih, odkar se je v Sloveniji začela elektrifikacija, imamo vasi ali zaselke, ki so še vedno brez povezave z javnim električnim omrežjem. Toda to niso pozabljene izumirajoče vasi s starim prebivalstvom, temveč na novo naseljena območja – velikokrat stare vasi, kamor se ljudje spet vračajo. Največ jih je na Kočevskem.

»Imamo sončne kolektorje pa agregate in nekako gre. In upamo, da bodo enkrat tudi do nas pripeljali elektriko,« pravi Tone Žuk, ki ima vikend v vasi Vrbovec. V nekdanji kočevarski vasi je zdaj 35 hiš oziroma vikendov, ki so bili zgrajeni v zadnjih dveh desetletjih. Pred tem je vas doživela znano kočevsko usodo: v začetku druge svetovne vojne se je večinsko prebivalstvo, kočevski Nemci, množično izselilo, tako da je Vrbovec, nekdanji Tiefental, ostal prazen. Konec vojne je dočakalo 16 praznih hiš. Po vojni so se v vas naselile tri družine, po letu 1981 pa ni bilo nobenega stalnega prebivalca več.

Do danes sta se ohranili le dve stari zidani hiši, vse druge so novejše: nekatere so majhni vikendi s skorajda taborniškim načinom življenja, spet druge imajo dodelane sisteme za udobno življenje. Večina jih ima urejeno okolico, tudi vrtove, ki jim jih človek lahko zavida. »Tu čas ne teče počasi, tu se sploh ne premika,« pravi eden od lastnikov počitniške hišice iz Vrbovca, ta ceni neverjeten mir, ki ga prinaša (tudi) pomanjkanje elektrike.

Vikendarsko naselje, ki živi

Zdaj imajo v Vrbovcu tri hišne številke in enega stalno prijavljenega prebivalca, ki pa tu ne živi vse leto. »Brez elektrike čez zimo ne moreva ostati tu, ampak greva k hčerki,« pravita Veselova. Čeprav nekajkilometrsko makadamsko cesto pozimi plužijo, brez javnega električnega omrežja življenje ni čisto tako, kot naj bi bilo.

Za Vrbovec obstaja kar nekaj možnosti, da bo elektrificiran. Daljnovod je blizu, saj so letos zaradi žleda polagali kable od Male Gore proti Strugam. Občina Kočevje mora vas v novih prostorskih aktih, ki so v postopku sprejetja, legalizirati.

»Seveda pa morajo imeti lastniki stavb za priklop na elektroomrežje legalno postavljene objekte, torej morajo imeti uporabno ali gradbeno dovoljenje,« pravi direktor kočevske PE Elektra Ljubljana Vincenc Janša. Potem pa je tu še strošek posameznega priključka, ki ga plača odjemalec in je različen, odvisen od dolžine priključka: lahko je dolg sto metrov ali pa dva kilometra.

Črne gradnje še naprej brez povezave

Če je stavba postavljena na črno, kot je to primer kočevskih romskih naselij na Trati ali za pokopališčem v Mestnem logu, ne bo priklopljena na elektriko. »Objekte za bivalne namene na distribucijsko omrežje priključujemo zgolj na podlagi izdanega gradbenega dovoljenja,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Občina lahko pomaga razmere spremeniti, kot je bilo v primeru romskega naselja Kerinov Grm v občini Krško. Občina je okoli 3,7 hektara veliko zemljišče, na katerem je bilo 30 objektov, odkupila, uredila zazidalni načrt in pridobila vsa dovoljenja za gradnjo infrastrukture. Potem sta Elektro Celje in občina Krško zagotovila tudi elektriko, pravijo v Elektru Celje: »Zdaj je na transformatorsko postajo priključenih enajst stanovanjskih objektov in en večnamenski objekt s skupaj 178 kilovati zakupljene priključne moči.«

Če imaš veliko pod palcem in urejene formalnosti glede lastništva, lahko prideš do elektrike še preprosteje. Najbolj znana slovenska odvetniška družina si je sama zagotovila elektriko do svojega vikenda nad Borovcem. »Če lastnik plača, ni težav z gradnjo javnega elektroomrežja. Sicer pa gledamo tudi ekonomiko,« pravi Vincenc Janša.

Elektrifikacija ne glede na stroške?

Ekonomika pa je tudi glavna ovira, da elektrike nima edini prebivalec v vasi Rake v občini Kostel. V šestdesetih letih, ko so elektrificirali dolino Kolpe, so bile Rake brez prebivalcev. »Zdaj, ko je tam prijavljen en prebivalec, ki se je tja priselil po upokojitvi, pa Elektro Ljubljana nima denarja za to,« pravi Janša.

Vas Rake so na višini 680 metrov nadmorske višine najvišja vas v Kostelu in do nje pelje nekaj kilometrov makadama. Če bi hoteli tja pripeljati elektriko, bi vlekli daljnovod od Brige do vasi Rake in naprej v dolino Kolpe, kar bi stalo okoli 370.000 evrov.

Janša še dodaja, da je res, da bi morala biti infrastruktura dostopna vsem, toda omenjeni znesek je ogromen izdatek za enega človeka, ki se je odločil starost preživeti v domači vasi. Tudi v Elektru Ljubljana menijo, da »v zelo redkih primerih priklop na javno distribucijsko omrežje ni racionalna rešitev bodisi z vidika stroška posameznika bodisi z vidika stroška družbe.« A o tem, ali bodo v Rake pripeljali javno elektriko ali ne, zdaj odloča Javna agencija za energijo.

Alternativne rešitve

Zakonodaja pa predvideva in podpira drugačne rešitve. Te bodo izkoristili v nastajajoči ekološki vasi Mrzli Potok v krajevni skupnosti Kočevska Reka. Prihodnje leto bodo začeli gradnjo osmih hiš in večjega skupnega objekta. Vas bo čim bolj samozadostna, tudi z elektriko in preskrbo z vodo.

»Ko smo dobili okvirni predračun za priklop na elektroomrežje, smo se odločili za samopreskrbo, sončne celice in kogeneracijo za lesno biomaso,« pravi Marko Kovač iz Zadruge Mokri Potok. Zakonodaja to dovoljuje oziroma celo podpira, pravijo v Elektru Ljubljana: »Država spodbuja energijsko samopreskrbo celo s subvencijami, trg ponuja številne drugačne rešitve, zato je priklop na javno energetsko omrežje danes le ena od možnosti.« Kovač pa dodaja: »Ne gremo se nič revolucionarnega, ampak bomo uporabili preverjene rešitve, ki že obstajajo.«