Vasle: Podpirali smo slaba podjetja in podaljševali njihovo agonijo

PORTOROŽ – Za spremembo slike slovenskega gospodarstva bo treba sprejeti niz ukrepov, ki pa bodo dali rezultate šele v obdobju štiriletnega mandata vlade, je na posvetu finančnikov v Portorožu poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle. Kot ključne točke je izpostavil konsolidacijo javnih financ in resne reze na vseh področjih. Omenil je področja plač, materialnih stroškov, investicij oziroma subvencij in transferjev iz državnega proračuna.

Podpirali smo slaba podjetja in podaljševali njihovo agonijo

Doslej so bila sredstva žal namenjena za napačne prioritete: »Večinoma smo podpirali tista podjetja, ki so bila slaba, ki niso imela perspektive, s čimer smo samo podaljševali njihovo agonijo.«

Potrebni so tudi ukrepi na področju konkurenčnosti, vprašati pa se bomo morali o lastnem izobraževalnem sistemu, višini sredstev, namenjenih raziskavam in razvoju, davčnem okolju. »Vse to bo verjetno prineslo zasuk v gospodarski rasti, vendar ne takoj,« je ocenil.

Ukrepov za utrditev slovenskega gospodarstva ni bilo

Vasle je opozoril, da v času krize niso bili sprejeti ukrepi, ki bi dejansko utrdili temelje slovenskega gospodarstva. »Vsi ukrepi, ki so bili narejeni, so bili precej kratkoročne narave,« je ocenil in omenil intervencijski zakon o zamrznitvi plač v javnem sektorju.

Izboljšanje kratkoročnih razmer, zlasti gradbeništva kot najbolj ogroženega sektorja gospodarstva, bi lahko dal načrt obnove železnic. Ta bo imel po njegovem tudi dolgoročne posledice. Tudi sicer je Vasle naklonjen tovrstnim investicijam. »Dejstvo je, da se bo Slovenija v prihodnjih letih še naprej zadolževala na mednarodnih trgih,« je napovedal in dodal, da če se država zadolžuje, je vsekakor boljše, da gradi infrastrukturo, od katere bo dolgoročnejša korist, kot pa da se zadolžuje za financiranje plač in pokojnin.

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih

Direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Romana Logar je v svojem nastopu poudarila smiselnost sprejema zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki ga je Slovenija uvedla v skladu z evropskimi direktivami in v njem predvidela tudi dodatne ukrepe.

Kot namreč ugotavlja Logarjeva, slovenska podjetja niso sposobna vzdrževati dosežene ravni zadolženosti. To se kaže v blokadah na transakcijskih računih, ki naraščajo tako po število podjetij kot po samem znesku. Vse več je blokad iz naslova izvršb, raste pa tudi število stečajev.