Ljubljana – Prve ocene izvajanja zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov nakazujejo, da se zastavljeni cilji uresničujejo, je na današnji novinarski konferenci pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman. Leto 2006 je za zaposlovanje invalidov prelomno, saj se je v prvih sedmih mesecih zaposlilo 1107 brezposelnih invalidov, kar je za skoraj 40 odstotkov več kot v istem obdobju lani oz. toliko kot v celem letu 2001, 2002, 2003 ali 2004.
Cotmanova je poudarila, da je ministrstvo letos prvič podelilo koncesije za izvajanje zaposlitvene rehabilitacije. Koncesije je dobilo 12 zasebnih izvajalcev, poleg njih pa izvaja rehabilitacijo tudi Inštitut RS za rehabilitacijo. V prvih sedmih mesecih je bilo v različne programe, ki jih izvajajo koncesionarji, vključenih 542 brezposelnih invalidov, je dejala državna sekretarka.
Ministrstvo je izvedlo tudi javni razpis za izvajanje programov socialne vključenosti. Programi so namenjeni ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti in za njegovo nadaljnjo vključenost v socialno okolje. Po besedah Cotmanove je od 1. junija letos v Sloveniji 21 izvajalcev socialne vključenosti, ki omogočajo vključitev več kot 400 invalidom.
Zakon, ki je bil sprejet leta 2004 in dopolnjen leta 2005, je uveljavil vrsto ukrepov za izboljšanje oz. izenačitev možnosti invalidov na trgu dela. Med drugim je uvedel kvotni sistem, to je dolžnost delodajalcev, da zaposlujejo predpisano število invalidov.
Ob izvajanju zakona se je po besedah generalnega direktorja direktorata za invalide Cveta Uršiča pokazalo, da sedanja določila ne omogočajo v celoti učinkovito izvajanje zakona. Tako so za učinkovito izvajanje zakona nujne spremembe, ki jih je vlada že obravnavala. Urejajo pa vprašanja dolžnosti zaposlovanja invalidov, plačilo zaradi neizpolnjevanje kvote ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in nadzor nad njihovo uporabo, je dejal Uršič.
Letos je stekla priprava Nacionalnega akcijskega programa za invalide (2007-2013), ki bo postavil cilje na področju invalidskega varstva. Kot je dejal Uršič, bo v ospredju programa celovita blaginja vsakega invalida. Zato se program ne osredotoča samo na socialno varnost, temveč vključuje tudi cilje s področja informiranja in osveščanja javnosti o invalidih oz. osveščanja invalidov samih o njihovih pravicah in možnostih.
Ministrstvo pričakuje, da bo vlada sprejela nacionalni program najkasneje do mednarodnega dneva invalidov, 3. decembra, je dejal Uršič in dodal, da se je ministrstvo vključilo tudi v pripravo konvencije OZN o človekovih pravicah invalidov.
Direktorica Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov Maruša Erbežnik je ocenila, da je uvedba kvotnega sistema in začetek izvajanja januarja letos glede na odziv delodajalcev pokazala pozitivne rezultate. Junija je bilo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje prijavljenih 1529 invalidov več kot januarja, kar je skoraj pet odstotkov več, je pojasnila Erbežnikova.
Zavezancev za kvoto oz. podjetij z več kot 20 zaposlenimi je po podatkih sklada v povprečju 4800, 730 pa je podjetij, ki niso zavezanci za kvoto, vendar zaposlujejo invalide. Junija je bilo po besedah Erbežnikove zaposlenih 32.734 invalidov.
Direktorica je za september napovedala objavo javnega razpisa za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlovanje invalidov, pripravljajo pa tudi javni razpis za eksperimentalne in razvojne programe vzpodbujanja zaposlovanja invalidov in merila za javni natečaj za podelitve nagrad delodajalcem za dobro poslovno prakso na področju zaposlovanja invalidov.
Kot glavno težavo pa je Erbežnikov omenila, da nekateri delodajalci, večinoma manjša podjetja, še vedno ne poznajo pravilnega načina prijave invalida v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki je osnova za mesečni obračun kvote. Uršič je ob tem za jesen napovedal vrsto dogodkov po Sloveniji, s katerimi bodo javnost seznanili z aktivnostmi na področju zaposlovanja invalidov.