Več kot sto plazov je načelo haloška pobočja

Prožijo pa se še novi; vsi še niti popisani niso, a je že jasno, da je vinsko deželico spet doletela naravna katastrofa

Objavljeno
16. september 2014 19.10
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

 Haloške občine bodo že jutri upravi za zaščito in reševanje sporočile prve podatke o številu in velikosti plazov, ki so se sprožili na njihovih območjih. V Žetalah, Podlehniku in Majšperku jih je v vsaki občini vsaj po 30, v Zavrču in Vidmu pol manj, na območju občine Cirkulane pa le dva. A jih veliko na kmetijskih površinah še niti prešteli niso.

Jože Krivec, ki je za občino Žetale te dni popisoval in dokumentiral plazove, je presenečen, da je plazov toliko in to celo tam, kjer jih človek ne bi pričakoval. "Sanacija bo težka in draga," pravi. Župan Anton Butolen pa še vedno dobiva sporočila o vedno novih plazovih - skupaj jih je že preko 30. A ga skrbijo še kraji, kjer so že prejšnja deževja načela zemljo in jih tokratna razmočenost lahko nenadoma požene v dolino. "Ljudje sami rešujejo ceste do svojih domov, gasilci s folijami blažijo učinek dežja, občina pa bo morala pripraviti strokovne projekte za sanacije. Celoten občinski proračun, ki ga je za 1,075 milijona, ne bi bil dovolj za ureditev tega, kar se nam je zgodilo zdaj."
Na vzhodnem delu Haloz so v občini Zavrč škodo 15-ih plazov že ocenili na 543 tisoč evrov. "To je prva ocena, kaj se bo še pokazalo v naslednjih dneh, še ne moremo vedeti," pravi direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik. "Letošnjo proračunsko rezervo smo že porabili za sanacijo enega prejšnjih plazov, tako da denarja za popravila več nimamo."
Župan Podlehnika Marko Maučič si je ogledal že več kot 30 plazov v občini. "A to še ni vse. Zemlja se še kar vleče in drsi. Še se bodo sprožili. Najhujši so podori na cestah: kar naenkrat propade del ceste v zemljo ali pa se ta nagrbanči v veliko grbino. A še vedno ne vemo, koliko manjših plazov, razpok in premikov se je zgodilo na kmetijskih površinah. Ti so resda manjšega obsega, a prav tako nevarni - če ne tokrat, lahko zdrsnejo ob naslednjem mokrotnem vremenu."
V občini Podlehnik plazove popisujejo že tri dni. "Preko 30 jih imamo na cestah in vsaj štirim stavbam grozijo. Eno gospodarsko poslopje pa je že odneslo, a ga je del že manjkal od prejšnjih plazov," pove županja Darinka Fakin. "Proračunska rezerva 50 tisočakov bo komaj za popravilo kakšne ceste ali dveh.."
Tokrat sta ju še najbolje odnesli občini Cirkulane in Videm pri Ptuju, (ta obsega le del Haloz okoli Leskovca). Aleš Gregorec, ki v videmski občinski upravi skrbi za infrastrukturo, ima pred seboj spisek 14-ih plazov. "Največ jih je v Veliki Varnici, dve stanovanjski hiši sta ogroženi, a za zdaj še nič ne kaže, da bi se razpokana zemlja nad njima tudi sprožila. Vso proračunsko rezervo smo letos porabili za sanacijo lanskih plazov in ne vemo, s čim bomo celili letošnje rane." "Na srečo imamo le dva plazova, pa še ta na cestah, da ju bomo lahko sanirali s sredstvi rednega vzdrževanja," pa je kljub vsemu zadovoljna direktorica občinske uprave Cirkulane Milena Debeljak.
Župani haloških in drugih občin na ptujskem območju so se že  dogovorili, da bodo zaradi plazov v gričevnatem in hribovitem območju in zaradi poplav in visoke podtalnice na ravninskem delu sešteli škodo in z vsoto dokazali, da je tokrat šlo za naravno katastrofo, pri kateri bi morala pomagati tudi država.