Več poskusov rešitve, a vsi neuspešni

Ljubljana - Zadnji dogodek, povezan z nekdanjo Ljubljansko banko (LB), se je zgodil pred natanko enim letom. Oktobra lani je namreč veliki senat evropskega sodišča za človekove pravice izdal sodbo, iz katere izhaja, da Slovenija ni odgovorna za vloge deviznih varčevalcev na Hrvaškem. »Od takrat se ni zgodilo nič,« je za Delo povedal predsednik uprave (stare) Ljubljanske banke Borut Ožura. Te devizne vloge so namreč problem sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001. »Države naslednice se morajo dogovoriti, kako bodo prevzele ustrezen del jamstva nekdanje SFRJ,« je dejal sogovornik. Po izračunih izpred nekaj let je bil problem nekdanje glavne podružnice LB v Zagrebu težak približno 650 milijonov evrov.

V zadnjem času torej ni bilo nikakršnih poskusov reševanja tega problema, v preteklosti pa jih je bilo nekaj, a vsi so bili neuspešni. Leta 1998 so se države naslednice nekdanje SFRJ dogovorile za arbitražo, a Hrvaška ni dostavila potrebne dokumentacije.

 

Leta 2002 so se zgodili štirje krogi pogajanj pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu, a je Hrvaška nato odstopila od nadaljevanja pogajanj. V vsakem primeru pa velja, kar je potrdila tudi omenjena sodba, da LB ni odgovorna za vloge deviznih varčevalcev LB Zagreb. »Ko se je Hrvaška osamosvojila, je takratni guverner hrvaške centralne banke tako omejil poslovni predmet glavne podružnice LB v Zagrebu, da ni več mogla poslovati,« je poudaril Borut Ožura.

 

Pri reševanju tega vprašanja se sicer med drugim zapleta zaradi odločitve nekdanje Ljubljanske banke ob koncu leta 1989, da vse temeljne banke LB v nekdanji Jugoslaviji spremeni v podružnice.

 

Več v četrkovi tiskani izdaji Dela