Tiskane izdaje
Ljubljana – Le dva tedna trajajoča javna razprava o zakonu o zdravilstvu, na katerega je Slovenija čakala dolga leta, je lani oktobra prinesla pomembno sporočilo. Plaz diametralno nasprotujočih si stališč in nerazrešljiv preplet odmevov sta bila najbolj jasen odsev neurejenosti na področju, kamor se slovenstvo rado zateče po pomoč, kadar ne najde (več) utehe v uradni medicini, pa čeprav pri tem nima zagotovljene nikakršne prav(d)ne, strokovne in etične varnosti. Vse te vrzeli naj bi zapolnil zakon, za katerega so na ministrstvu za zdravje lani napovedovali, da bo v začetku leta 2007 začel veljati ter tako pravno in strokovno osmišljal delovanje številnih, ki se pri nas (ne)upravičeno ukvarjajo z zdravilsko dejavnostjo. Čeprav se napoved ni uresničila, pa je priprava zakonskega predloga na ministrstvu za zdravje končana – predlog so že poslali v koalicijsko usklajevanje.
To sta potrdila tako generalni direktor direktorata za zdravstveno varstvo prim. Janez Remškar, ki je vodil usklajevanje o vsebini tega zakona, pa tudi minister za zdravje Andrej Bručan, ki je za Delo še povedal, da usklajevanje v koaliciji že poteka. Slovenija je torej dejansko stopila na pot, ki bo dolgoletnemu brezpravju v zdravilstvu naredila konec; povsem nemogoče pa je predvidevati, kdaj bo zakon v resnici sprejet. Glede na močno razvejene interese, ki želijo vse zdravilske metode – od takšnih, ki jih v marsikateri evropski državi krije obvezno zdravstveno zavarovanje, pa do samooklicanih zdravilcev, ki s praznimi obljubami molzejo neozdravljivo bolne – utegne biti ta pot zelo dolga.
Več si preberite v petkovem tiskanem Delu.
