Tiskane izdaje
Na slovesnosti na območju prihodnjega islamskega centra med Parmovo in Kurilniško ulico, ki jo je začel pevski zbor iz Sarajeva z Alahu posvečenimi pesmimi, je zbrane kot prvi nagovoril mufti Nedžad Grabus, ki si je za izgradnjo džamije prizadeval vse od začetka njegovega mandata leta 2006.
Kot je poudaril, so verski objekti izraz skupnosti vernikov in njihovega prizadevanja, da ostanejo dostojanstveni in ohranjajo harmonijo v družbi. Bodoči islamski kulturni center, ki ga je označil kot skupno dobro, bo po njegovih besedah namenjen razvijanju izobraževalnih in kulturnih vsebin, kar je pomembno za vzgojo otrok. Prav tako pa bo islamski kulturni center, ki se bo srečeval z večinsko krščanskim okoljem, krepil medverski dialog in temelje za skupno dobrodelno sodelovanje v širši skupnosti, je dejal Grabus. Kot je poudaril, so odločeni razvijati in promovirati civilizacijske vrednote, ki bodo okrepile duh tolerance in sobivanja.
Grabus je danes tudi sporočil, da so dobili pričakovano gradbeno dovoljenje za islamski kulturni center, ki naj bi ga sicer gradili dobra tri leta, dodaja STA.
Slovesnosti, ki jo je pripravila islamska skupnost, se poleg številnih vernikov, ki so se na prireditev pripeljali tudi z avtobusi, udeležujejo številni ugledni gostje. Iz Katarja je v Ljubljano prišel minister za vakufe in islamske zadeve Ghaith bin Mubarak Al - Kuwari, iz Bosne in Hercegovine član predsedstva BiH Bakir Izetbegović, prav tako so na prireditvi gostje iz Savdske Arabije, Turčije ter drugih balkanskih in evropskih držav.
Na prireditev je prišla tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ministra Roman Jakič in Senko Pličanič, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nüssdorfer, ljubljanski župan Zoran Janković in nekdanji predsednik republike Danilo Türk. Prav tako so na slovesnosti predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Glavan, evangeličanski škof Geza Erniša ter predstavniki Srbske pravoslavne cerkve in judovske skupnosti, dodaja STA.
Islamski kulturni center z džamijo bodo zgradili na dobrih 11.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Center, za katerega so arhitekturno rešitev izbrali na natečaju, bo obsegal 12 metrov visok glavni objekt, 24 metrov visoko molilnico in 40 metrov visok minaret. V centru bodo tudi knjižnica, učilnice, športna dvorana in družabni prostori. Islamska skupnost je finančno pomoč iz Katarja prejela že za nakup zemljišča, prav tako pa iz Katarja pričakujejo tudi večji delež sredstev za izgradnjo centra.
Prve ideje za izgradnjo džamije v Ljubljani segajo v leto 1969, od takrat je bilo v igri več različnih lokacij za džamijo. V delu javnosti in politike so se medtem pojavljala tudi nasprotovanja džamiji, ustavno sodišče pa je preprečilo referendum o izgradnji džamije z utemeljitvijo, da bi bil ta neustaven.
