Prav tako še nimajo podatka, koliko domov je že sprejelo nove stanovalce. V tistih, v katerih so regijski koordinatorji ocenili, da so začasne improvizirane cone zadostne, so s sprejemi začeli, v drugih pa bodo verjetno kakšen teden pozneje, pravi Denis Sahernik, v. d. sekretarja SSZS.
- Večina domov ne more v ločeni coni zagotoviti lastnih sanitarij, ločiti osebja ...
- Bodoči stanovalec oziroma svojci morajo izpolniti kratek vprašalnik za oceno tveganja okužbe.
- Stroka je ocenila, da bi morali na 30 stanovalcev pustiti eno prazno posteljo.
Težave z izvedbo strokovnih priporočil
V skupnosti sicer poudarjajo, da ne nasprotujejo priporočilom ministrstva za zdravje in ne dvomijo o njihovi strokovnosti, težava pa je v načinu izvedbe. Domovi naj bi pred začetkom sprejemov imeli zagotovljeno sivo cono za morebitne stanovalce s sumom na okužbo s koronavirusom ter pripravljen krizni načrt, da lahko v štiriindvajsetih urah organizirajo tudi tako imenovano rdečo cono za okužene.
»Glede na tehnične, prostorske in kadrovske zmožnosti domov navodila v tej obliki niso izvedljiva. Večina izvajalcev na primer ne more v ločeni coni zagotoviti lastnih sanitarij, ustrezno ločiti čistih in nečistih poti, vzpostaviti filtrov, strogo ločiti osebja, da ne prehaja med posameznima conama, ne morejo urediti posebnih garderob za zaposlene, potrebni so tudi prostori za počitek zaposlenih,« pojasnjuje Sahernik.
41
stanovalcev je med epidemijo odšlo iz domov
stanovalcev je med epidemijo odšlo iz domov
Nove smernice med drugim zahtevajo, da pred novim sprejemom bodoči stanovalec oziroma njegovi svojci izpolnijo kratek vprašalnik za oceno tveganja okužbe s covidom-19. Če je tveganje zanemarljivo, gre za običajen sprejem in ga namestijo na oddelek z zdravimi stanovalci.
Redčenje postelj po mnenju SSZS ni dobra rešitev
Kje domovi vidijo največje težave pri sprejemanju novih stanovalcev? Sahernik odgovarja, da težav v osnovi ne bi smelo biti. Lahko pa nastanejo pri sprejemu stanovalca, pri katerem obstaja tveganje za okužbo s koronavirusom. Takšnega stanovalca naj bi namestili v sivi coni ter mu odvzeli bris na covid-19 ob sprejemu in nato še po sedmih dneh. Na SSZS sicer nimajo informacije, da bi v kakšnem domu sprejeli stanovalca s sumom na okužbo. »Predlagali smo, da bi stanovalce s sumom sprejeli v dom, ko je odvzeti bris dvakrat negativen,« pojasnjuje Sahernik.
Zdravstvena stroka je ocenila, da bi zaradi preventive morali na 30 stanovalcev pustiti eno prazno posteljo, kar pa glede na število postelj pomeni, da bi bilo približno 700 praznih. »To pomeni, da bi se zmogljivost v javni mreži institucionalnega varstva starejših zmanjša za toliko mest. Dejstvo pa je, da je mest že zdaj premalo. Po našem mnenju to ni ravno optimalna rešitev,« ugotavlja Sahernik.
V običajnih razmerah je v domovih za starejše trenutno na voljo približno 18.500 postelj, skupaj s posebnimi zavodi za odrasle jih je kakšnih 21.000. Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je med epidemijo odšlo v domačo oskrbo le 41 stanovalcev domov za starejše. Na SSZS pa ne vedo, koliko je trenutno praznih postelj. Domovi v času epidemije namreč tega podatka niso sporočali, saj so bila prazna mesta rezervirana za sivo in rdečo cono. Po podatkih z začetka maja je bilo okoli 80 odstotkov umrlih za covidom-19 iz domov za starejše.
Potrebujejo za polovico več kadra
700
postelj bi po oceni zdravstvene stroke moralo ostati praznih
postelj bi po oceni zdravstvene stroke moralo ostati praznih
Na vprašanje, kako bi lahko normalizirali stanje v domovih za starejše, Denis Sahernik odgovarja, da je nujno treba dvigniti kadrovske normative, tako v socialni kot zdravstveni oskrbi, vendar ne na račun stanovalcev in svojcev: »Ta strošek bi moral biti krit iz državnega proračuna. Pri nas ZZZS plača 31 odstotkov stroškov za zdravstvene storitve, preostalo, skoraj 70 odstotkov, plačajo stanovalci in njihovi svojci z oskrbnino. Po tem smo v Evropi na repu. Na Nizozemskem in v skandinavskih državah je obratno, stanovalci v domovih plačajo samo 30 odstotkov stroškov. Med epidemijo se je žal zelo dobro pokazalo, koliko premalo kadra je v domovih, na kar opozarjamo že več let. Potrebovali bi ga približno za polovico več – za četrtino več v socialni in za prav toliko več v zdravstveni oskrbi,« razlaga Sahernik.
Sicer pa si želijo, da bi življenje v domovih potekalo tako kot prej. To pomeni, da bi morali okužene stanovalce takoj ob okužbi poslati v bolnišnico ali pa bi jih preselili na neko drugo osrednjo lokacijo, lahko iz več domov skupaj, kjer bi jim strokovno usposobljeno zdravstveno osebje, seveda z vso potrebno medicinsko opremo, zagotavljalo ustrezno zdravljenje. Večina domov nima prostorskih, tehničnih in kadrovskih zmogljivosti za izvajanje popolne osamitve, zato ne morejo učinkovito in uspešno preprečiti širjenja, poudarja Denis Sahernik.
Po poročanju STA so prve stanovalce že sprejeli v domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, kjer imajo 11 prostih mest in niso imeli nobene okužbe. V družbi Deos, ki upravlja več centrov za starejše po državi, so jih začeli sprejemati v centru v Gornjem Gradu. V domu starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik še ni možnosti za sprejem novih stanovalcev, ker imajo še vedno nekaj oskrbovancev s potrjeno koronavirusno okužbo. V domu sv. Jožefa v Celju, kjer niso imeli okuženih, imajo prosti dve mesti, nove oskrbovance pa bodo začeli sprejemati junija, na čakalnem seznamu je 15 ljudi.