Večina pokojnin se bo povišala za 0,4 odstotka

Ljubljana - Pokojnine se februarja letos lahko po pokojninski zakonodaji uskladijo za največ toliko odstotkov za kolikor se je povprečna plača za lani zvišala v primerjavi s povprečno plačo za leto 2009. Vendar pa je uskladitev v skladu z zakonom o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize lahko le 25-odstotna, je na seji spomnil namestnik generalnega direktorja zavoda Jože Kuhelj, piše STA.

Po statističnih podatkih je povprečna mesečna bruto plača za lani znašala 1494 evrov, kar je 3,9 odstotka več kot leto prej, je povedal Kuhelj.

Februarsko uskladitev po njegovem pojasnilu opravijo v dveh različnih višinah, da na tak način zagotovijo sorazmerno enakopraven položaj med upokojenimi v različnih obdobjih. Po oceni bo, kot piše STA, treba konec februarja za to izplačilo zagotoviti približno 2,9 milijona evrov, na letni ravni pa bo ta uskladitev pomenila slabih 17 milijonov evrov, je dejal Kuhelj.

Najnižja pokojninska osnova 551 evrov

Po novem bo najnižja pokojninska osnova znašala 551 evrov, najvišja 2204 evrov, osnova za odmero dodatnih pravic 412 evrov, starostna pokojnina kmetov 234 evrov, kmečka borčevska pokojnina pa 468 evrov, navajajo v Zpizu v gradivu za sejo. Državna pokojnina znaša po uskladitvi 183 evrov, del vdovske pokojnine največ 87 evrov, skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine pa največ 1741 evrov. Mejni znesek za pridobitev pravice do varstvenega dodatka je od 1. januarja 449 evrov. Preživnine po zakonu o preživninskem varstvu kmetov se od 1. januarja povečajo za odstotek, prav tako za en odstotek pa se uskladijo tudi dodatki k pokojninam po zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ.

Uskladitev so opravili po starem, a še veljavnem pokojninskem zakonu. Novi zakon, po katerem bi pri usklajevanju pokojnin poleg rasti plač upoštevali tudi rast inflacije, se je namreč ustavil na ustavnem sodišču. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v državni zbor vložila pobudo za referendum o njem, državni zbor pa na ustavno sodišče zahtevo za ustavno presojo referendumske pobude, piše STA.

Člani sveta so v nadaljevanju obravnavali ugotovitve računskega sodišča o učinkovitosti postopka upokojitve.

Predstavnica sindikatov v svetu Lučka Böhm je izrazila pričakovanje, da bo vzpostavljen avtomatski nadzor nad podatki o pokojninski dobi zavarovancev, ki jih posredujejo delodajalci. Predstavnica vlade Nataša Belopavlovič je dejala, da je šibka točka res matična evidenca, vendar se je do zdaj že veliko popravilo. Predstavnik delodajalcev v svetu Jože Smole pa je predlagal, naj Zpiz svetu zavoda pisno predstavi ukrepe, ki jih bo izvedel za izboljšanje stanja pri vsaki od točk revizijskega poročila.

Računsko sodišče, ki je za obdobje 2000 do 2008 preverilo učinkovitost postopka upokojitve, je v reviziji, objavljeni decembra lani, ugotovilo, da bi bil zavod lahko bolj učinkovit. Med drugim je opozorilo na šibkosti v informacijskem sistemu, ki lahko pripeljejo do anomalij, tudi do izračuna napačnih zneskov pokojnin, še poroča STA.