Večina se za prepovedi ne zmeni

Vročina, ki smo ji bili priča v zadnjih tednih, in odsotnost padavin sta načeli zaloge zlasti v manjših vodovodnih sistemih, sredi tedna je bila omejitev uporabe vode izdana tudi za južno predmestje Ljubljane. Zaradi napovedanih občasnih padavin, zlasti pa veliko snega pozimi in spomladanskih padavin se večjega pomanjkanja vode sicer ni bilo bati, kljub temu pa je dobro vedeti, da zaradi neupoštevanja omejitev uporabe vode v manjših vodonosnikih te (začasno) lahko tudi zmanjka.

Trenutna vodnatost površinskih voda v Sloveniji je po ocenah slovenske agencije za okolje (Arso) povsem običajna za poletni čas in začetek avgusta. Šele če bi se v prihodnjih dneh nadaljevalo suho vreme z visokimi temperaturami po vsej Sloveniji, bi lahko govorili o hidrološki suši, torej kritičnem usihanju vodotokov, tako pa smo bili doslej priče (zgolj) meteorološki suši, odsotnosti padavin torej.

»V Ljubljani se kljub dolgi suši, kar zadeva padavine, pomanjkanja vode ni bilo bati, saj so se zaloge podtalnice pozimi in spomladi dodobra okrepile,« je povedal Jože Tomec, direktor sektorja vodovod v javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka). »Stanje vode v večjih sistemih ugotavljamo z merjenjem nivoja podtalnice, zato nas morebitno pomanjkanje vode ne more presenetiti, ampak to vemo že pred nastankom težave. Res pa je, da so lahko problematični manjši, lokalni vodovodni sistemi, kjer črpalni sistemi za zajem podtalnice niso dovolj globoki, ali če se voda zajema s površinskih voda, kjer zaradi odsotnosti padavin pač ni akumulacije oziroma obnavljanja vodnih zalog. Če govorimo o Ljubljani in okolici, so nekoliko bolj občutljivi vodonosnik z Ljubljanskega barja ter sistemi, kot je na primer v Orlah. Tam je zaloge vode zaradi skorajda kraških značilnosti, zaradi katerih voda ponika v razpoke, težje nadzorovati.«

Težavno tudi zastarelo omrežje

Obvestilo o prepovedi uporabe vode iz javnega vodovodnega sistema za zalivanje vrtov, polnjenje bazenov ter pranje avtomobilov in zunanjih površin je Vo-Ka sredi tedna izdala prav na vodovodnih sistemih Orle in Pijava Gorica. Že sredi julija in pozneje so sicer takšne omejitve izdali upravljavci z vodo tudi v nekaterih predelih Prekmurja, Štajerske in Primorske. »Zlasti na Pijavi Gorici je zaradi velike poselitve tudi poraba vode zelo velika, a v tem primeru niti niso tako problematične zaloge vode kot zastarelo vodovodno omrežje, ki v teh razmerah še težje zagotovi zaželen dotok vode uporabnikom.« Če bi se tudi prihodnji teden nadaljevalo toplo vreme, bi se utegnilo zgoditi, da se bodo morali o racionalizaciji ali prepovedi uporabe vode za nenujne zadeve odločiti še v kakšnem vodovodnem sistemu v okolici Ljubljane, je povedal Tomec.

Globe zelo redke

V praksi se sicer pogosto izkaže, da ljudje prepovedi ne upoštevajo (prav dosti). V skrajnem primeru bi lahko zaradi ignoriranja občinskega odloka o omejitvi oziroma prepovedi uporabe vode te zmanjkalo, a za te primere imamo na državni ravni pripravljen dobro utečen sistem; na območja, kjer vode primanjkuje, jo pač pripeljejo iz sistemov, ki je imajo dovolj. Preverijo tudi, ali je mogoče povečati moč črpalnih sistemov, da bi lahko segli tudi globlje do podtalnice. Občine odlokov seveda ne izdajajo zaradi lepšega, ampak preventivno, in »kdor tak odlok krši, ga lahko mestni oziroma občinski inšpektorji tudi oglobijo«, je povedal Jože Tomec. »Zgodilo se je že tudi, da je zaradi nelegalne uporabe vode iz hidrantov posredovala policija, vendar so ti primeri zelo redki.« Kot je opozoril sogovornik, je neprijavljen odvzem vode iz hidranta prekršek. »Voda je resda javna dobrina, a z njeno preskrbo je tudi nekaj stroškov. Če jo človek toči iz hidranta, ne da bi to prijavil, je to, preprosto rečeno, kraja.«

Pri manjših vodovodnih sistemih lahko večje iztoke vode hitro zaznajo sami, pogosti so tudi opozorilni klici ljudi, zlasti sosedov, o nedovoljeni rabi vode. »Takrat na teren pošljemo svojo dežurno službo, ki kršitelje največkrat zgolj opozori, če ti opozoril ne upoštevajo, pa se jih lahko prijavi inšpektoratu,« je pojasnil direktor sektorja vodovod na Vo-Ki. »Ne gre toliko za to, koliko bomo oškodovani mi kot upravljavci vode, kot za to, da se zaradi neveščega točenja vode – sunkovito, preveč naenkrat … – lahko zgodi prelom v vodovodnem omrežju.« Popravilo utegne v teh primerih trajati več ur, v tem času je lahko širše območje brez dostopa do pitne vode.

Če bi vseeno radi večjo količino vode ...

Polnjenje večjega bazena iz manjših vodonosnikov lahko dejansko pomeni veliko vodno izgubo, hkrati pa je razumljivo, da se ljudje v vročih dneh radi ohladijo v lastnih bazenih. Kljub prepovedi uporabe vode iz javnega omrežja za tovrstne namene lahko vodo dobimo na zakonit, a nekoliko dražji način. Če prosimo upravljavca vode, nam ta uredi in zaračuna storitev iztoka vode iz najbližjega hidranta, pri čemer je sama voda minimalen strošek – komaj nekaj več kot evro za tisoč litrov –, lahko pa za prevoz večje količine zaprosimo tudi gasilce, ki jo pripeljejo z območij oziroma iz sistemov, kjer omejitev uporabe vode ne velja. Na hitro izračunano se tako strošek za polnjenje večjega bazena giblje okoli 50 evrov.