Tiskane izdaje
Ljubljana – Kaže, da glede odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja obstaja nacionalni konsenz. Kar enajst političnih strank (od trinajstih vprašanih) je na vprašanje Ali boste ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, odgovorilo z nedvoumnim »da«, vsebinsko blizu pa je najbrž tudi SDS s »celovito modernizacijo«.
Odprava dopolnilnega zavarovanja in namesto njega uvedba dodatne dajatve v okviru javne blagajne je bila bistvo reforme Pahorjeve vlade. Minister Dorjan Marušič je o tem pripravil že vse izračune, a mu je padec vlade preprečil, da bi zakon dal v parlamentarni postopek. Kaže, da so temu delu zdravstvene reforme pripravljene slediti vse stranke.
Za odpravo dopolnilnega zavarovanja so se povsem jasno izrekli Desus, SD, LDS, Zares, Jankovićeva Pozitivna Slovenija, Lista Gregorja Viranta, Hanžkova TRS, SLS, Jelinčičeva SNS, SMS – Zeleni in DSD (pod vodstvom Franca Žnidaršiča). Iz SDS so odgovorili, da »bodo zdravstvo v celoti modernizirali«. Iz tega je mogoče sklepati, da se to nanaša tudi na dopolnilno zavarovanje. V NSi še niso sprejeli stališča.
Kako zakrpati luknjo?
Kaj boste storili s primanjkljajem v zdravstveni blagajni, je bilo drugo vprašanje, ki smo ga postavili političnim strankam.
Najprej povejmo, da primanjkljaj v zdravstveni blagajni še ni velik (odstotek do dva celotnega letnega priliva, v nasprotju s splošnim državnim proračunom, ki mu manjka četrtina denarja), a se utegne v prihodnje ob sedanjih zaposlitvenih trendih povečati. Zato je logično, da je kar nekaj strank odgovorilo, da si bo prizadevalo za povečanje zaposlenosti (Desus, SDS, Hanžkova TRS). Če se bosta zaposlenost in gospodarska rast res povečali, zdravstvena blagajna težav seveda ne bo imela. A stranke so zaradi primanjkljaja navedle še številne druge načrte za zdravstvo.
Desus načrtuje poleg odprave dopolnilnega zavarovanja in združitve tega zavarovanja z obveznim zavarovanjem za odpravo primanjkljaja v blagajni nova delovna mesta, boljšo organizacijo zdravstva in racionalno nabavo zdravil.
SDS namerava »v celoti modernizirati zdravstvo«, ustvariti nova delovna mesta, iskati rezerve pri nabavi zdravil in pri upravljanju bolnišnic.
SLS namerava združiti osnovno in dopolnilno zavarovanje v eno košarico osnovnih pravic. Razmejila bo javno in zasebno zdravstvo, združila obe zavarovanji in pravice, ki pa ne bodo manjše kot zdaj. Za vse drugo namerava ponuditi različne možnosti zavarovanj in zdravstvenih storitev na odprtem trgu.
Tudi v SNS nameravajo pravice iz dopolnilnega zavarovanja vključiti v obvezno zavarovanje. Vzpostavili bodo nadzor nad poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov in nad stroški zdravstvenih programov. Znižali bodo cene storitev in zdravil. Menijo, da so cene storitev in zdravil zdaj previsoke, in navajajo, da je v tujini oboje cenejše.
V NSi se zavzemajo za konkurenco med zavarovalnicami, tudi za konkurenco javni zdravstveni blagajni (ZZZS). ZZZS mora izvesti naloge, ki mu jih je naložila vlada.
Hanžkova TRS bo odpravila primanjkljaj v javni blagajni z večjo zaposlenostjo, doslednejšim pobiranjem prispevkov, racionalizacijo v zdravstvu, večjo izrabo medicinskih naprav in pripomočkov, predvsem pa z nadzorom javnih naročil in doslednim preganjanjem korupcije. Menijo, da bi tako lahko prihranili 20 odstotkov davkoplačevalskega denarja.
Državljanska lista Gregorja Viranta vidi rešitev v odpravi monopola javne blagajne in uvedbi trga obveznih zavarovanj, kot je to urejeno v primerljivih državah EU. Zavzemajo se za večji finančni nadzor in nadzor javnih naročil, za posodobitev obračunavanja stroškov (SPP). Racionalizirali bodo bolnišnično mrežo, prevetrili lekarniški trg in preverili, zakaj odstopajo marže, predvsem pri veledrogeristih.
Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića bo povečala prihodke s pravičnejšim in učinkovitejšim zajemanjem prispevkov: prispevne osnove bo razširila na vse dohodke in istočasno uvedla finančno kapico za celotno področje socialnih zavarovanj, enakomerno bo obremenila tako zaposlene kot samostojne poklice in upokojence. Zdravstvo bo financirala tudi iz splošnega proračuna (izobraževanje, raziskovanje). Povečala bo tudi zasebna sredstva z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem. Na drugi strani bo premišljeno zmanjšala nekatere pravice (zavarovancev in izvajalcev) ter skrbela za optimizacijo in kakovost delovnih procesov. Hitreje bo uvajala nove tehnologije, uvedla konkurenco pri naročanju zdravstvenih storitev in prenesla investicije z ministrstva na javne zavode.
SD se zavzema za odpravo dopolnilnega zavarovanja v kombinaciji s sprejetjem nujnega zakona o dolgotrajni negi starejših. Plačilo zdaj enakih premij za dopolnilno zavarovanje bi nadomestili s posebno dajatvijo, ki bi bila vezana na višino dohodka posameznika (reforma ministra Marušiča). Njihov cilj je univerzalno in vsem dostopno javno zdravstvo, s socialnimi partnerji namerava na novo definirati košarico pravic, ki bo v celoti krita iz javnih sredstev, in storitve standardizirati.
Zares bo zmanjšal primanjkljaj v zdravstveni blagajni s povišanjem pavšalnega zneska, ki se zbira v okviru avtomobilskega zavarovanja (s 6,5 odstotkov na 15). Z zakonom bo preprečil izogibanje plačevanja prispevkov. Bogati bodo po odpravi dopolnilnega zavarovanja plačevali več. Pripravili bodo košarico pravic, ki bodo prerazporejene tako, da bo vsakdo dobil enake storitve ne glede na socialne razlike. Reorganizirali in racionalizirali bodo zdravstveno mrežo.
LDS ugotavlja, da je potrebna reforma, ki bo predvsem racionalizirala zdravstvo. Zavzemajo se za konkurenco med zdravstvenimi zavarovalnicami. Državljani bomo potrebovali čedalje več zdravstva.
