Tiskane izdaje
Ljubljana - Večina članov odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je na nujni seji podprla sklepe, ki sta jih v zahtevi za sklic seje predlagali poslanski skupini SDS in NSi. Razprava je bila namenjena obravnavi domnevnih nedopustnih političnih pritiskov na delo policije in tožilstva zaradi preiskav sumov gospodarskega kriminala v letu 2008.
Člani odbora so tako sprejeli sklep, da se je odbor seznanil s postopki policije in tožilstva na področju obravnave nekaterih sumov storitev gospodarskega kriminala v letu 2008. V drugem sklepu odbor "odločno obsoja nedopustne politične pritiske na delo policije in tožilstva zaradi sumov gospodarskega kriminala".
Tretji sklep pa vladi nalaga, naj pripravi takšno spremembo zakonodaje, ki bo onemogočala neposredno prehajanje sodnikov in tožilcev med odvetnike oziroma uvedbo tako imenovane konkurenčne klavzule.
Časopisni članki vršili pritisk na delo policije in tožilstva
Kot priloga v obrazložitvi zahteve za sklic nujne seje so bili dani tudi časopisni članki, ki so po mnenju predlagatelja vršili pritisk na delo policije in tožilstva v postopku zoper prvega moža SCT Ivana Zidarja in nekdanjega državnega tožilca Boštjana Penka.
Poslanec SDS Dimitrij Kovačič je v imenu predlagatelja uvodoma povedal, da sta policija in tožilstvo neodvisni in avtonomni instituciji, ki morata delovati v skladu z zakonom. V času njunega delovanja pa sta bili po njegovem prepričanju podvrženi pritiskom nekaterih politikov in medijev.
Kot je dejal, se njunega dela ne bi smelo problematizirati in izpostavljati pretiranemu drobnogledu javnosti, dokler postopki niso končani. Kovačič zato pričakuje, da se bo neodvisnost in avtonomnost teh organov spoštovala in da se ne bo s strani politike zadeva skušala "napihniti" in s tem onemogočati njihovo delo.
Miran Potrč (SD) je ob tem izrazil prepričanje, da gre pri drugem predlaganem sklepu za obsodbo novinarstva. Poleg tega po njegovem predlagatelji ne razumejo načel pravne države in delitve oblasti.
Poslanec Zares Pavel Gantar pa je opozoril na to, da glede na predlagani sklep predlagatelj očitno razlikuje med dopustnimi in nedopustnimi političnimi pritiski. Zato je predlagal, da predlagatelj s sklepom prekine sejo in obrazloži, kakšni so dopustni in kakšni nedopustni pritiski. Njegov predlog na glasovanju ni bil sprejet.
Minister za pravosodje Lovro Šturm je v nadaljevanju povedal, da je vse, kar je pritisk na policijo in tožilstvo, tudi pritisk na sodnikovo odločitev.
Namestnik generalne državne tožilke vrhovni državni tožilec Mirko Vrtačnik je ob tem opozoril, da Boštjan Penko kot nekdanji državni tožilec razpolaga z informacijami, povezanimi s predkazenskim postopkom zoper Zidarja. Če pa postane zagovornik, pa po Vrtačnikovo pozna načine storitve kaznivega dejanja in škoduje postopku, saj se lahko vnaprej pripravi na zagovor.
Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk je ob tem opozorila, da se je postopek komentiral brez poznavanja dejstev in brez pristojnosti, kar delu tožilstva po njenem le škoduje.
Potrč: Matejevo komentiranje "nedopustno"
Notranji minister Dragutin Mate pa je pojasnil kronologijo dogodkov ob pridržanju Zidarja in Penka. Ob tem je zagotovil, da so bila prisilna sredstva oziroma plastične zatege uporabljene upravičeno. Kot je dejal, pa je policija od tožilstva pridobila tudi odredbo za tajno snemanje in fotografiranje aretacij, posnetki aretacij pa so bili po Matejevih besedah narejeni s strani kriminalistov.
Potrč je v nadaljevanju med drugim opozoril, da je bilo Matejevo "komentiranje" poročila policije o odvzemu prostosti Penku in Zidarju nedopustno in da zadeva še ni končana. Mate je njegove očitke zavrnil, saj je bil postopek po njegovo že končan. Ob tem pa je opozoril, da dejstvo, da hišna preiskava ni bila uvedena, še ne pomeni, da je bilo pridržanje nezakonito.
Gantar je izrazil prepričanje, da bi bila kršitev svobode govora, če mediji o pridržanju ne bi pisali. "Bojim se, da v določenih segmentih postajamo policijska država," je dejal.
Poslanec NSi Jožef Horvat je ob tem izpostavil nujnost sprejetja tretjega predlaganega sklepa, za izvedbo katerega bi odbor vladi lahko naložil celo rok. Vili Rezman (DeSUS) pa je ocenil, da pritiskov na delo tožilstva in policije ni bilo, zato je napovedal, da sklepov odbora ne bo podprl.
Da sklepov odbora ne bodo podprli, je sicer napovedalo tudi več članov odbora iz vrst opozicije, med njimi Aleš Gulič (LDS) in Darja Lavtižar Bebler (SD), medtem ko so ga koalicijski poslanci z izjemo Rezmana podprli.
