Veleposlanica se opravičuje za podpis Acte

Tokio − Potem ko so predstavniki evropske komisije in 22 od 27 članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, v četrtek v Tokiu podpisali mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju Acta, je v številnih evropskih državah zavrelo. Kritiki sporazuma namreč menijo, da bo povzročil nadzor in cenzuro uporabnikov interneta. Tudi na slovenskem spletnem družabnem omrežju Facebook se je po vzoru iz drugih držav pojavil poziv z naslovom STOP Acta − protest proti Acti tudi v Sloveniji, ki za četrti februar napoveduje proteste.

Zaradi burnega odziva se je danes oglasila slovenska veleposlanica v Tokiu Helena Drnovšek Zorko, ki je sporazum podpisala. Kot je zapisala na spletni strani Metina lista, »vsak dan po mailu in Facebooku dežujejo vprašanja v večji meri prijaznih in nekoliko zaprepadenih ljudi, ki ne razumejo, kaj mi je bilo, da sem podpisala državi in državljanom škodljiv sporazum«. Odgovarja jim, da je sporazum podpisala v skladu z navodilom in pooblastilom vlade Republike Slovenije, pa tudi iz državljanske malomarnosti.

»Čisto enostavno nisem povezala sporazuma, za katerega podpis me je pooblastila vlada, s tistim sporazumom, ki po mojem državljanskem prepričanju omejuje in jemlje svobodo delovanja na največjem in najpomembnejšem omrežju v zgodovini človeštva in tako omejuje predvsem prihodnost generacije naših otrok,« je v pojasnilu zapisala veleposlanica.

Podpis sporazuma pripisuje tudi obilici dela in nepozornosti. Kot piše, si je za nekaj časa namreč privoščila počitek, ki ga je zares potrebovala, in se odklopila od medijskih poročanj iz Slovenije, nato pa spregledala, kaj je v resnici podpisala.

Zapisala je, da se je najprej opravičila svojima otrokoma, zaradi številnih vprašanj znancev in neznancev, ki so se čudili in so bili zgroženi, pa se je odločila za javen odgovor. »Želim se opravičiti, ker sem sicer opravila svojo službeno dolžnost, ne pa tudi svoje državljanske dolžnosti. Ne vem, koliko sem imela izbire, da ne bi podpisala, vendar bi lahko poskusila. Pa nisem. Nisem izkoristila priložnosti, da bi se borila za pravico do ugovora vesti nas birokratov,« je zapisala.

Za javni odgovor pa je navedla še en razlog. »Gre za demonizacijo 'nekega kljukca', mene torej, ki je na svojo roko na skrivaj tam v daljnem Tokiu nekaj podpisal. To se je slišalo v slovenskem parlamentu in v slovenskih medijih ter se širi po spletu. Nevarno je predvsem zato, ker zakriva odgovornost tistih, ki so imeli moč odločanja in so se dejansko odločili, da bo Slovenija pristopila k Acti,« je zapisala. Kot je pojasnila, je o pristopu k sporazumu namreč odločala slovenska vlada in odbor za evropske zadeve slovenskega parlamenta.

Vse to se po njenem mnenju, sodeč po zgroženih odmevih, ki se pojavljajo po formalnem podpisu, ni dogajalo dovolj na očeh javnosti. »Slovenski mediji takrat to odločitev niso demonizirali v isti meri in na isti način, kot zdaj demonizirajo moj podpis,« je zapisala in dodala, da se ji to zdi zelo nevarno za nadaljnji (ne)razvoj demokracije v Sloveniji.

Veleposlanica podprla protestni shod

Veleposlanica je na koncu svojega pisma tudi podprla načrtovani protestni shod proti sporazumu. Kot je zapisala, prosi, da bi se ga kdo udeležil tudi v njenem imenu.

Dodala je še, da jo je eden od zaskrbljenih dopisovalcev vprašal, kaj bi si o njenem podpisu mislil njen brat, pokojni dr. Janez Drnovšek. »Boj za ohranitev državljanskih svoboščin je vsekakor v duhu njegove dediščine, še mnogo bolj kot odstranitev ali neodstranitev nekega kipa,« je zapisala. »Sobotni shod je le en delček tega boja, ki je vsakodneven in nima konca. Naj bo moj primer v opozorilo, kako hitro lahko delamo napake, če pri tem popustimo. In če drugega ne, potem zelo slabo spimo,« je zaključila.

Györkös poziva k javni razpravi

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös je danes objavil pobudo za javno razpravo o mednarodnem sporazumu za boj proti ponarejanj.