Veleposlanikom predstavili ekološko cono

Ljubljana – Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je danes povabil veleposlanike držav EU v Sloveniji na predstavitev in pogovor o predlogu zakona o zaščitni ekološki coni in epikontinentalnem pasu. Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, je Podobnik poudaril, da je glavni motiv za razglasitev zaščitne ekološke cone aktivno ravnanje jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za ohranitev celovitosti morskega ekosistema Jadrana, svojih teritorialnih voda in obalnih območij.

Pogačnik: Meja je začasna, končna bo določena naknadno

Veleposlanike je na srečanju med drugim zanimalo, zakaj zunanja meja zaščitne ekološke cone poteka po vzporedniku 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine. Strokovnjak mednarodnega pomorskega prava Miha Pogačnik, ki se je tudi udeležil srečanja, je poudaril, da je meja začasna, končna meja pa bo določena sporazumno oziroma bo predmet usklajevanja s sosednjima državama.

Arbitraža je draga

Veleposlaniki so tudi želeli izvedeti, ali bo, če Slovenija in Hrvaška ne bosta dosegli dogovora, sledila arbitraža. Podobnik je pojasnil, da je arbitraža eden od legitimnih instrumentov, vendar pa so po njegovem mnenju pomembnejši drugi instrumenti, predvsem pogovor in dialog. Pogačnik je še dodal, da je za postopek arbitraže, ki je lahko izjemno dolgotrajen, potreben sporazum med obema državama, ki med drugim določa, kdo je arbiter, predvsem pa, kaj je razlog za arbitražo.

Razlogi za sprejem

Veleposlanike je zanimalo tudi, zakaj se je Slovenija prav zdaj odločila za sprejem zakona. Podobnik je poudaril, da je Hrvaška že razglasila svojo ekološko-ribolovno cono, to pa namerava storiti tudi Italija. Glede na to, da meja na morju še ni določena, mora Slovenija pravočasno zaščititi svoje interese in zagotoviti ustrezno ekološko zaščito dela epikontinentalnega pasu, ki ji pripada v skladu z mednarodnim pravom in notranjo zakonodajo, je poudaril.

Podobnik je sicer na srečanju, ki se ga je udeležilo 16 veleposlanikov oziroma predstavnikov veleposlaništev v Sloveniji, poudaril, da se zaradi vse močnejših pritiskov in vplivov različnih dejavnosti zmanjšuje biološka raznovrstnost in s tem gospodarski pomen morja. Zato se v zadnjem desetletju pospešeno spreminja pravni status morij, in sicer z razglašanjem zaščitnih ekoloških con, katerih osnovni namen je preprečevanje onesnaževanja in drugih škodljivih ravnanj v morskem okolju ter ohranjanje in upravljanje z morskimi bogastvi. Izpostavil je tudi, da mednarodno pravo daje državam pravico vzpostavitve con, katerih namen je varstvo in ohranitev morskega okolja.

Pogačnik predstavil pravno podlago za sprejetje zakona

Pogačnik je veleposlanikom pojasnil pravno podlago za sprejetje zakona. Ta je predvsem mednarodno pravo, posebej Konvencija ZN o mednarodnem pomorskem pravu iz leta 1982, ter pravo in usmeritve EU. Poudaril je, da so določbe predloga zakona v skladu s sporazumom med vladama SFRJ in Italije o razmejitvi epikontinentalnega pasu med državama z dne 8. januarja 1968 in pogodbo med SFRJ in Italijo, podpisano v Osimu 10. novembra 1975.

Iz tega izhaja dejstvo, da ima Slovenija svoj epikontinentalni pas, hkrati je to pravna podlaga, na podlagi katere lahko Slovenija razglasi svojo zaščitno ekološko cono. Poleg tega je predlog zakona pripravljen v skladu s slovenskim pomorskim zakonikom, ki predvideva možnost izvrševanja suverenih pravic, jurisdikcije in nadzora nad morsko površino, morskim vodnim stebrom, morskim dnom in morskim podzemljem onkraj meja državne suverenosti, je poudaril Pogačnik.

Podsekretar Bricelj predstavil okoljske razloge

Na srečanju je sodeloval tudi podsekretar v okoljskem ministrstvu in strokovnjak s področja mednarodnih vidikov varstva morskega okolja Mitja Bricelj, ki je veleposlanikom predstavil predvsem okoljske razloge razglasitve zaščitne ekološke cone v Jadranu. Izpostavil je predvsem dejstvo, da je Jadransko morje zaradi svoje geografske lege, plitvosti, onesnaževanja s kopnega, pritiskov naraščajočih prometnih tokov in nedovoljenih odvajanj škodljivih snovi z ladij najbolj ogroženo morje v Sredozemlju.

Bricelj je ob tej priložnosti veleposlanike seznanil, da Slovenija predseduje pogodbenicam Barcelonske konvencije (Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja in njenih protokolov) in da bo od 8. do 11. novembra letos v Portorožu 14. redno zasedanje pogodbenic omenjene konvencije, so še sporočili z MOP.

Predlog zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z zunanjim ministrstvom, prejšnji teden pa ga je sprejela vlada in ga poslala v državni zbor, ki naj bi ga sprejel po nujnem postopku. Hrvaška se je na odločitev Slovenije ostro odzvala in jo označila za politično škodljivo. Veleposlanike EU v Sloveniji je z zakonom prejšnji teden seznanil že zunanji minister Dimitrij Rupel.