Velika nevarnost snežnih plazov

Ljubljana - Nevarnost proženja snežnih plazov v slovenskih visokogorju se je po zadnjem obilnejšem sneženju zelo povečala. V visokogorju, največ v Julijskih Alpah, je na trdo in ponekod zaledenelo podlago zapadlo in napihalo več deset centimetrov snega, ki se s podlago ne sprime, zato je nevarnost snežnih plazov zelo velika. Predsednik komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije Igor Potočnik zato vsem pohodnikom prihodnjih nekaj dni odsvetuje gibanje v gorah.

Nevarnost 3. stopnje

Nevarnost proženja snežnih plazov se določa z evropsko petstopenjsko lestvico, ki jo objavlja Agencija RS za okolje. Trenutno je nevarnost proženja snežnih plazov najvišja v visokogorju, predvsem v zahodnih Julijskih Alpah, kjer je ocenjena nevarnost 3. stopnje. To pomeni, da je snežna odeja na številnih dovolj strmih pobočjih slabo do zmerno stabilna in se lahko plaz sproži že pri manjši dodatni obremenitvi. Za gibanje na takšnem območju so zato potrebne dodatne izkušnje in znanja pri presoji nevarnosti snežnih plazov.

Drugod po slovenskih gorah je trenutno nevarnost proženja snežnih plazov 2. stopnje, na nekaterih krajih pa se lahko ta konec tedna nevarnost snežnih plazov poveča, predvsem tam, kjer bo veter delal nove zamete snega. Sicer pa lahko snežni plaz obiskovalci gora sprožijo že ob manjši obremenitvi, pod določenimi pogoji pa lahko pride tudi do spontanega plazenja.

Po izkušnjah reševalcev se največ nesreč zgodi prav v času 3. stopnje nevarnosti proženja plazov. V zadnjih desetih letih so snežni plazovi v Sloveniji v povprečju zahtevali po dve smrtni žrtvi na leto, v Julijskih Alpah največ na območju pod Kredarico, Mojstrovko in Viševnikom, v Kamniško-Savinjskih Alpah pa na pobočju Grintavca, je povedal Potočnik. Kot je še pojasnil, ima Gorska reševalna zveza Slovenije registriranih 30 vodnikov lavinskih psov, ki pomagajo pri reševanju ponesrečenih izpod plazov.