Velika planina kmalu še bolj dostopna

Zamenjali so že sedeže na dvosedežnici Šimnovec, vse varnostne elemente in motor, sanirali pa so nosilne stebre.

Objavljeno
07. julij 2015 17.18
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Kamnik – Do predvidoma 15. julija bodo na Veliki planini, ki velja za eno ne najbolj izkoriščenih točk kamniškega turizma, zagnali obnovljeno dvosedežnico Šimnovec. Več obiskovalcev bi lahko pritegnila tudi obnovljeno gostišče in projekt skupine študentov za revitalizacijo planine.

Leon Keder, direktor družbe Velika planina, ki upravlja nihalko in sedežnice na planini, ki je najprej stala na smučišču Jurgovo na Rogli, na Veliki planini pa je od leta 2000, je povedal, da so zaradi snega in nizkih temperatur obnovo začeli šele konec aprila, v teh dneh pa z montažo elementov na napravo končujejo delo. Zamenjali so že sedeže, vse varnostne elemente in motor, sanirali pa so nosilne stebre. Kot kaže, finančni okvir obnove 32 let stare naprave, za katero je občina Kamnik v letošnjem proračunu rezervirala 312.000 evrov, ne bo presežen.

Prenovljeno gostišče

Nihalka pripelje obiskovalce iz Kamniške Bistrice na vrh Šimnovca 1407 metrov nad morjem, do vrha planine pa je treba zdaj, dokler dvosedežnica Šimnovec še ne obratuje, dobre pol ure pešačiti. Gre za sprehod po idilični poti med prosto pasočimi se kravami in z razgledom na Kamnik in okolico, pravi Keder.

Lani poleti so z nihalko na mesec prepeljali več kot 10.000 ljudi, letos v družbi Velika planina upajo na boljše rezultate tudi zaradi obnovljenega gostišča, v katerega so vložili 39.000 evrov. Velika planina je sicer ena najbolj pomembnih turističnih točk občine Kamnik, na kateri si lahko ogledamo pastirsko naselje in Preskarjev muzej, kapelo Marije Snežne ter jami Veternica in Dovja griča.

Projekt za revitalizacijo

Veliko pričakujejo tudi od projekta devetih študentov geografije, ekonomije in prava v sodelovanju z družbo Velika planina in Zavodom za turizem in šport, ki bi povezal razdrobljene akterje na planini. Po štirih mesecih terenskega dela in po številnih pogovorih z zainteresiranimi so študenti zasnovali interaktivne učne poti, na katerih bi obiskovalci spoznali pastirjev dan in občutili sožitje bogate naravne in kulturne dediščine.

Mladi so si zamislili, da bi na planino privabili tudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti. V Sloveniji je namreč 25 takšnih centrov, ki se pohvalijo z velikim številom prenočitev. Primerna lokacija bi bila Domžalski dom in prvi pogovori v tej smeri so že bili. Tako bi povečali število prenočitev zlasti pozimi in na Veliko planino privabili mlajšo generacijo.