Tiskane izdaje
Ljubljana, Zagreb – Slovenska vlada bo v kratkem ustanovila delovno vladno telo za implementacijo sodbe in še eno delovno telo, ki bo začelo s pripravami za vris meje na zemljevide in nato tudi v naravi.
Delo teh teles pa se ne more začeti enostransko, zato bo treba še počakati, da bi Hrvaška omehčala svoje stališče glede arbitražne sodbe.
Kot je mogoče izvedeti iz neformalnih, a dobro poučenih virov, bodo prvi osnutki informacij o poteku meje pripravljeni do 10. julija, ki bodo tudi izhodišče za srečanje med slovenskim premierom Mirom Cerarjem in hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem.
Kot je bilo mogoče izvedeti, bo Cerar srečanje s hrvaškim kolegom prihodnji teden v Ljubljani poskušal izkoristiti za pripravo terena za izvedbo arbitražnega sporazuma, a da pritiskov slovenske strani ne bo, da je Cerarjeva prva naloga predvsem poslušati Plenkovića. Predvsem bo zanimivo, kot pravijo dobro obveščeni viri, slišati iz prve roke, ali bodo stališča nemške vlade, držav Beneluxa, Avstrije in evropske komisije omehčali trdo stališče hrvaške politike. Cilj pogovora pa bi lahko bil tudi, da bo poskušal Cerar ugotoviti, na kakšen bi lahko slovenska stran pomagala hrvaški vladi, da bi se izvila iz slepe ulice, v kateri se je znašla po vztrajanju pri izstopu iz arbitraže.
Po srečanju med Cerarjem in Plenkovićem bo tudi bolj jasno, s kako hitrim tempom bo Slovenija implementirala arbitražno sodbo. Po doslej dosegljivih informacijah bi lahko že jeseni začeli s spremembo zakona o evidenci nepremičnin. Pokazalo se je, da je po odločitvi sodišča na drugi strani meje ostalo okoli 30 hiš, kar bi bilo treba uskladiti s slovensko zakonodajo.
Po ocenah vlade bo treba vsega skupaj spremeniti devet zakonov in 52 podzakonskih aktov. Vlada zagotavlja, da bo okoli 100 slovenskih državljanov, katerih domovi so ostali na hrvaški strani, ohranilo vse pridobljene pravice na socialnem, varstvenem, izobraževalnem področju ali na področju kmetijstva. Če bo potrebno, bodo pripravili tudi ukrep preselitve ali zamenjave zemljišč.
Morebitne upe, da bi se lahko morda Slovenija in Hrvaška v bližnji prihodnosti dogovorili o manjših popravkih meje ali v Razkrižju ali v Brezovici pri Metliki, pa je treba opustiti, je slišati v vladnih krogih, kajti interes Slovenije je, da se sodba arbitražnega sodišča v celoti implementira, vključujoč z natančnim potekom meje (čeprav je na nekaterih predelih neživljenjska) na to pa se lahko začnejo pogajanja o manjših korekcijah meje, da bi lahko to vzelo tudi do 20 let.
Molk kot odgovor
Molk in resignacija. Ti dve besedi najbolje odslikavata hrvaški medijski prostor potem, ko je bilo objavljeno, da je evropska komisija podprla odločitev arbitražnega sodišča o mejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo. Po objavi so tokrat izostale tudi običajne floskule o »kompromitiranem in kontaminiranem sodišču, čigar odločitve nikakor ne odvezujejo Hrvaške«.
Oglasila se ni niti opozicija, hrvaški mediji pa so objavljali samo skopa poročila s sestanka kolegija evropske komisije. Posebej so izpostavili pohvalo napovedanemu sestanku hrvaškega in slovenskega premiera Andreja Plenkovića in Mira Cerarja in dogovor, da se bosta obe strani vzdržali enostranskih potez. Precej sramežljivo se omenja tudi zahteva evropske komisije, da obe strani izpeljeta implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča.
Toda stališče evropske komisije je več kot jasno. Odločitev je treba implementirati, pri čemer so posebej vztrajale države Beneluxa (Belgija, Luxemburg in Nizozemska). V pomanjkanju uradnih reakcij tako vladajočih politikov kot opozicije so mediji objavili le komentar diplomatskega veterana Ivice Maštruka, ki ga odločitev evropske komisije ne preseneča. Maštruko ponavja že izrečeno v sobotnem Delu: »To, da evropska komisija poziva k dialogu in spoštovanju razsodbe arbitražnega sodišča, je pričakovano. Problem je v tem, da imajo z odločitvami nacionalnih parlamentov vlade zvezane roke. Pa vendar bosta vladi morali sesti za mizo, s tem da bodo odločitev arbitražnega sodišča eni razlagali kot plod bilateralnega sporazuma, drugi pa kot odločitev arbitražnega sodišča«. Navajajo tudi stališče slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki pravi, »da se je evropska komisija postavila na stran mednarodnega prava«.
Stališča komisije ni sinoči komentiral nihče iz državnega vrha. Omeniti je vredno včerajšnjo izjavo premiera Plenkovića, ki domnevnim incidentom v Piranskem zalivu ne pripisuje posebnega pomena. »To je bilo in bo, izmenjavala se bodo opozorila, nič strašnega«, je dejal Plenković.
Obstaja vtis, da si incidente želijo mediji, ki preštevajo, kolikokrat v Piranski zaliv vplujejo policijski čolni, čeprav ne ena ne druga stran in niti tamkajšnji ribiči v tem ne vidijo nič spornega. Prav tako kot ne v plovbi slovenske vojaške ladje Triglav, ki jo v hrvaških medijih spremljajo iz minute v minuto, kot da bi šlo za manjšo letalonosilko; nazadnje pa so v torek ugotovili, da niti v enem trenutku ni kršila veljavnega režima v Piranskem zalivu.
