Ljubljana - Ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran ter škof Evangeličanske cerkve Geza Erniša sta ob največjem prazniku krščanstva v prazničnih poslanicah zaželela veselo veliko noč in vernike nagovorila s sporočilom, ki ga praznik prinaša tudi za današnji čas.
Nadškof Uran je zapisal, da Kristus umira in vstaja tudi danes: v majhnih skupinah, v velikih družinah, v ozdravljenih narkomanih, v skritih dušah, v vsakem, ki nasprotnikom poda roko, ko odpuščanje zmaguje nad maščevalnostjo. To je dan zmage dobrega nad zlim, ljubezni nad sovraštvom, milosti nad grehom, življenja nad smrtjo, je poudaril Uran.
"Ob letošnji veliki noči smo povabljeni na srečanje s Kristusom, ki je prostovoljno sprejel izdajo človeštva in iz tega naredil čudež obnovljene ljubezni," je zapisal nadškof. Ob primerih s slovenske zgodovine pa je dodal, da je bil "Kristus obsojen v Rožmanu, zažgan v Volku, zaprt v Leniču in ubit v Grozdetu in tisoč drugih mučencih. Danes pa vsak dan trpi, ko je zaznamovan in bičan z lažjo, zavrnjen na straneh tiska in številnih medijev ter polit z obsodbami tistih, ki skušajo omadeževati Cerkev in njene pastirje". Nadškof je v poslanici poudaril tudi, da Evropa, ki zanika krščanstvo, zanika samo sebe in se izloča iz zgodovine. To pa velja tudi za Slovenijo.
Erniša: Jezusovo vstajenje je prineslo pravico upati v življenje
Po besedah škofa Erniše je Jezusovo vstajenje prineslo pravico upati in verjeti v življenje. To pa je možno le, če zmaga ljubezen in ne smrt. Vera velikonočnega vstajenja pa ne sme pomeniti poceni tolažbe z onstranstvom. Kdor to počne, ne razume krščanskega vstajenja, ki pravi, da mora biti naš svet iz dneva v dan vse bolj človeški, in svet, v katerem bo iz dneva v dan vse več srečnih ljudi.
Tolažiti, vzbujati upanje, podati roko pomoči, zavezati rano, sprejeti tiste, ki težko živijo, so po besedah škofa Erniše prioritete, ki morajo v naših življenjih igrati posebno vlogo. Kot je dodal, so velike in lepe besede izgubile svojo moč. Vsi teološki in ideološki pogledi, formulirani in napisani za pisalno mizo, pa ne rodijo pravih sadov, če jih ne potrdi tudi praksa.