Verica Trstenjak odhaja iz sodnega sveta: Položaj ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela

Dr. Verica Trstenjak z namenom, da bi opozorila na nujnost drugačne organizacije in pogojev za delo Sodnega sveta Republike Slovenije, z 31. decembrom odstopa kot članica sodnega sveta.

Objavljeno
07. december 2018 06.00
Posodobljeno
07. december 2018 12.10
Dr. Verica Trstenjak je bila v igri za novo ustavno sodnico, a je nato na podlagi posveta s poslanskimi skupinami predsednik republike državnemu zboru v imenovanje predlagal dr. Katjo Šugman Stubbs. Foto: Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – »Sodni svet je ustavna institucija. Trenutni položaj v praksi, pa po moji oceni v celoti ne omogoča kakovostnega in odgovornega dela,« v svoji odstopni izjavi naslovljeni na predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Dejana Židana in predsednico sodnega sveta dr. Barbaro Nerat, opozarja profesorica za evropsko pravo na Dunaju, v Ljubljani in Mariboru dr. Verica Trstenjak. 

Sodni svet – kot navaja nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU – odloča o najpomembnejših predlogih za funkcije v sodstvu in vse vloge je treba obravnavati vsebinsko poglobljeno in odgovorno: »Razgovori s kandidati za trajno sodniško funkcijo bi morali trajati približno uro, ne pa le 20 minut, upoštevaje, da ima sodni svet 11 članov, ki postavljajo vprašanja.«

Obravnava druge pomembne problematike pa je po na navedbah Verice Trstenjak v bistvu nemogoča, ali se ji ne posveti potrebne pozornosti (npr. obravnava poročila Sveta Evrope o stanju v sodstvu ali poročila 2018 EU Justice Scorboard, obravnava problematike spoštovanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča EU, problem nezaupanja sodstvu). »Vse to bi po moje zahtevalo posebno vsebinsko poglobljeno obravnavo tudi na Sodnem svetu, za kar pa ni časa, saj člani to delo opravljajo poleg svojih zaposlitev,« še navaja profesorica, ki meni, da bi morale biti seje sodnega sveta bolj pogoste in ne le dvakrat mesečno popoldan. Pogoji za delo pa primerni, da bi lahko člani kvalitetno odločali o vseh predlogih, pa tudi, da bi bila obravnava gradiva možna prej oziroma v krajših časovnih rokih, ne pa šele mesece po razpisu.

»Na seji je obravnavamo več kot 2500 strani gradiv, več kot 250 raznih priponk z gradivi, dnevni red pa preobsežen za predviden časovni okvir, dostop do gradiv elektronsko pogosto nemogoč zaradi tehničnih težav,« še opozarja Verica Trstenjak in dodaja, da odstopa kot članica predvsem, da opozori pristojne organe na neprimeren status, način dela, organizacijo ter materialne in druge pogoje za delo sodnega sveta in ker ne more prevzeti odgovornosti za odločitve, ki so sprejete v časovno neustreznem okvirju, prav tako pa ne more niti posredno vplivati na izboljšanje stanja v sodstvu, niti ne more prispevati k krepitvi zaupanja v sodstvu, saj za obravnavo te problematike ni časa.

Sodni svet je strokovna institucija, ki ji je zaupana odgovorna naloga glede kadrovanja v sodstvu, varovanja samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti. Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.