Verska svoboda: Vlada in opozicija spet navzkriž

Ljubljana – Na predlog poslancev opozicijske SD so poslanke in poslanci opravili še splošno razpravo o vladnem predlogu zakona o verski svobodi. Prvo obravnavo je tako že prestal, saj je večina poslank in poslancev (za jih je glasovalo 42, proti pa 34) odločila, da je primeren za nadaljnjo parlamentarno proceduro.

Zakon med drugim določa merila za registracijo verskih skupnosti, predpisuje postopek njihove registracije ter določa njihove pravice. Kot je poudaril direktor urada vlade za verske skupnosti Drago Čepar, sedanja ureditev temelji na zakonu iz leta 1976 in je zastarela, predvsem pa je pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj.

Finančne posledice zakona izhajajo iz prispevkov za socialno varnost duhovnikov, za kar bo po Čeparjevih besedah na letni ravni potrebno zagotoviti približno pol milijarde tolarjev. Pojasnil je, da se je prispevek države za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje duhovnikov od najvišje vrednosti 23,86 odstotka od osnove v letu 1992, postopoma zmanjšal na 15,94 odstotka, kolikor znaša danes. Sedaj pa se predlaga odstotek v skupni višini 21,86.

Koalicija: Cerkev skrbi tudi za kulturno dediščino

V razpravi je bilo slišati kar nekaj pogledov na ustavno načelo ločitve cerkve in države. Kot je v imenu poslanske skupine NSi ugotavljal Alojz Sok, pojem ločitve ne pomeni, da moramo "zgraditi nekakšen državno-cerkveni zid", kot se je to poskušalo s predlogoma, ki ju je vložila opozicijska LDS. V tem pogledu je pozdravil vladni predlog. Slednji je zastavljen na pravi interpretaciji načela verske svobode, je v imenu poslanske skupine SDS menil tudi Mitja Ljubeljšek.

V koalicijskih SDS, NSi in SLS so prepričani, da gre v vladnem predlogu za urejanje področja verske svobode v skladu z modernimi mednarodnimi trendi. Po Ljubeljškovih in Sokovih navedbah načelo ločitve cerkve in države ne preprečuje, da ne bi imele verske skupnosti enakih pozitivnih razmerij in oblik sodelovanja ter skupnih prizadevanj z državo, kot jih ima ta z drugimi civilno-družbenimi organizacijami. Sok je pojasnil tudi, da Katoliška cerkev in tudi druge cerkve skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine in da je na kritje prispevkov za duhovnike treba gledati tudi z vidika dela, ki ga opravijo v svojem okolju, ko se nanje obračajo mnogi v stiski.

Opozicija proti monopolu ene verske skupnosti

Po drugi strani so v opozicijskih strankah kritični. V LDS, SD in SNS menijo, da predlog favorizira eno versko skupnost. V imenu poslanske skupine LDS je Aleš Gulič ugotavljal, da vladni predlog utrjuje monopol ene od verskih skupnosti in ji v mnogih pogledih daje tudi status državne cerkve. Ob Rimskokatoliški cerkvi kot prvi cerkvi pa vse ostale postavlja ob stran in več kot 30 malih cerkva potiska v tretjerazredni položaj. Zakon je po njegovih besedah protiustaven in vzpostavlja neenakost med posvečenimi osebami in ostalimi državljani, ki morajo sproti dokazovati upravičenost do socialnih pomoči.

Potrč: Zakon bi moral biti sprejemljiv za vse

Po mnenju vodje poslancev SD Mirana Potrča zakon ne bo prispeval k uveljavljanju ustavnega načela o enakopravnosti verskih skupnosti, pač pa jih bo razdelil na registrirane in neregistrirane ter jim dajal različne pravice in možnosti. Zakon izrecno favorizira predvsem Rimskokatoliško cerkev, razširja oblike sofinanciranja s strani države ter razširja dejavnosti cerkve v javnih službah, zasebnem šolstvu in zdravstvu. Zakonodaja s področja verskih skupnosti bi morala biti po Potrčevem mnenju sprejeta kot dobra rešitev med večino državljanov, zakon pa bi moral biti sprejemljiv za vse: verujoče in neverujoče ter pripadnike vseh verskih skupnostih. Poslanec SD je vlado še pozval, naj razmisli, ali gre tako pomemben zakon res sprejemati z minimalno večino.

SNS proti privilegiranemu davčnemu položaju

Barbara Žgajner-Tavš je v imenu poslanske skupine SNS med drugim opozorila, da vladni predlog postavlja verske skupnosti v privilegiran davčni položaj, saj jim po eni strani omogoča črpanje državnih sredstev, obenem pa lahko dobiček neomejeno množijo na trgu. Po drugi strani pa na primer društva, ki imajo tudi neprofiten status, ravno zaradi preteklih zlorab dobivajo nov zakon, je opozorila poslanka SNS. Menila je tudi, da želi vlada preveč pravic v smislu proračunskih sredstev za obstoj in trgovanje z verskimi idejami.

DeSUS: Zakon je protiustaven

V koalicijski DeSUS po besedah Vilija Rezman ocenjujejo, da smer, v katero vodi vladni predlog, ni tista, ki si jo želijo. Soglašajo, da so osnovne pravice zagotovljene vsem na enak način – tistim, ki verujejo, ki niso verni, pripadnikom različnih konfesij. Zdi pa se jim, da vladni predlog tega ne omogoča dovolj. V DeSUS ne podpirajo niti rešitev glede načina financiranja, ko davkoplačevalci v integralni proračun ne morejo vplivati, ali in kateri od konfesij bodo šla ta sredstva. Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS Franca Žnidaršiča pa je zakon tudi protiustaven.