Tiskane izdaje
Ljubljana - Državni svet bo na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o verski svobodi. Svetniki so namreč na današnji seji z 21 glasovi za in desetimi proti podprli pobudo Zlatka Jenka, ki meni, da zakon krši enakopravnost vseh verskih skupnosti, društev in posameznikov ter načelo ločenosti države od cerkve. DS ustavnemu sodišču predlaga tudi zadržanje zakona do končne odločitve ter prednostno obravnavo.
Jenko: zakon je nedorečen, diskriminatoren in v neskladju z ustavo
Državni svetnik Jenko nasprotuje vsebini verskega zakona, ki ga je DZ dokončno potrdil na januarski seji po vetu državnega sveta. Zakon po njegovem mnenju omejuje versko svobodo, je netransparenten, nedorečen, v neskladju z ustavo in diskriminatoren.
Predvsem se mu zdi sporno financiranje verskih skupnosti s strani države, saj ne upošteva premoženja posameznih verskih skupnosti in omogoča opravljanje pridobitne dejavnosti. Zakon poleg tega krši enakopravnost verskih skupnosti, denimo pri postopku registracije. Zakon je namreč uvedel velike razlike v obravnavi že prijavljenih verskih skupnosti in tistih, ki bodo k postopku registracije šele pristopile. Verski zakon tudi ne upošteva velike skupine državljanov, torej neverujočih, ki jih zakon posledično zadeva, je prepričan Jenko.
Medtem ko zakon omejuje vmešavanje države v verske skupnosti, pa za slednje takšnih omejitev ni, še opozarja državni svetnik. Država tudi ne bi smela zagotavljati verske oskrbe le za nekatere verske skupnost, med razlogi za ustavno presojo še navaja Jenko.
Urad za verske skupnosti vse očitke zavrača
Direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar je v bran zakonu povedal, da se je šele s sprejemom novega zakona vzpostavilo ustavno stanje na tem področju, saj je bil stari zakon iz leta 1976 v očitnem neskladju z ustavo. Vse verske skupnosti so v njem obravnavane enakopravno, zakon pa je bil poleg tega deležen široke podpore verskih skupnosti. Novi verski zakon na to področje prinaša preglednost ter celovito ureditev odnosa med državo in verskimi skupnostmi, je še poudaril Čepar.
Večina državnih svetnikov je podprla Jenkovo pobudo
A večine državnih svetnikov ni prepričal, saj so z 21 glasovi proti desetim izglasovali Jenkovo pobudo. Janvit Golob je denimo menil, da bi morala biti Cerkev prva, ki bi bila zainteresirana za ustavno presojo, tako da bi zakon dobil tudi ustavno potrditev. Doro Hvalica je napovedal, da bo za pobudo glasoval, saj ne želi napačnih interpretacij omenjenega zakona. Jože Mencinger pa oporeka naslovu spornega zakona, saj pravi, da je verska svoboda zgolj stvar posameznika.
Podobno meni tudi Alojz Križman, ki pa se je ob glasovanju vzdržal. Meni namreč, da zakona o verski svobodi ne potrebujemo, saj je verska svoboda opredeljena že z ustavo. Naziv zakona je po njegovih besedah "prevara", saj v njem piše nekaj popolnoma drugega. Zato se do zakona, ki je zgolj "slepilo" ni želel opredeljevati.
Nekateri svetniki so po drugi strani pobudi za ustavno presojo nasprotovali. Cveto Zupančič je opozoril, da bi v primeru razveljavitve verskega zakona ostali pri starem zakonu, ki je bistveno bolj sporen. Tudi Vincenc Janša meni, da je novi zakon bistveno boljši od starega, čeprav "verjetno res ni idealen". Svetnik Jože Ilc pa zahteve za ustavno presojo ni želel podpreti zaradi slabe dikcije pobude, ki bi jo ustavno sodišče lahko zavrže.
