Veste, kaj snemajo droni, ko letijo nad nami?

Ljubljana – Potrebovala sem kar nekaj dni, da sem si razjasnila, kaj mi tako pogosto brni nad glavo. Občutek, da si nadzorovan, sneman, da te nekdo opazuje in se pri tem morebiti naslaja, je nepopisno neprijeten. V človeku sproži močan instinkt po zaščiti in varovanju. Razumem tiste, ki v besu nanj streljajo. Kdo je bil tujek? Dron seveda.

Na planoti Polževo, kjer živim, je nekdo, ki ob delavnikih in nedeljah svoj dron (brezpilotni letalnik ali kvadrokopter) usmeri čez več posestev in hiš, nad naše glave, čez terase in vrtove. Sprva sem menila, da so morda geodeti. Ko se je ponovilo v nedeljo, bi lahko bilo snemanje kakšne družinske zabave. A na planoti je bilo tiho. Nobenega veseljaškega trušča nikjer. In zgodilo se je še nekajkrat. Postalo je verjetno, da nekdo s kamero opazuje, se morda celo naslaja. V hudi poletni vročini je v zasebnosti večina najbrž bolj pomanjkljivo oblečena. Že konec junija je na Bizeljskem 59-letnik streljal na letalnik, s katerim so njegovi sosedje snemali svoje posestvo in pri tem preletavali njegovega. Če bi imela sredstva, bi brnečega drona brez pomisleka sklatila tudi sama. A njihova prisotnost za našo bivanjsko dobrobit ni samo neprijetna.

Drone, na katere so pričvrščene kamere, uporabljajo tako v profesionalne kot ljubiteljske namene. Koristni so za geodete, nepogrešljivi v nesrečah, kot so poplave, potresi in požari ter plazovi, pomagajo v reševalnih akcijah, v prometu, pri preiskovanju kriminalnih dejanj in iskanju tistih, ki so jih zakrivili, uporabno orodje so tudi pri nadzoru stanja pridelkov, recimo v vinogradništvu za zaznavanje zrelosti plodov. V zasebnosti pa so poroke, družinska srečanja in pikniki z njimi dobili nove zorne kote. Mali robotki so namreč preprosta plovila na daljinsko upravljanje, ki jih poganjajo propelerji, nič kaj zapleteni za uporabo, kupi pa jih lahko kdorkoli (na spletni strani bolha.si jih prodajajo po 100 evrov).

Terorizem, ogrožanje javnosti

Uporabni so za zelo različne namene. Največji strah so teroristični napadi, ogrožanje javnosti, življenjsko nevarni incidenti in provokacije. Se spomnite nogometne tekme med Srbijo in Albanijo oktobra lani, ko je dron nad zelenico stadiona v Beogradu ponesel zastavo velike Albanije? Navijači so ponoreli in tekmo prekinili. Letos maja so na prireditvi ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne v Ljubljani nad prizorišče usmerili dron z napisom »70 let laži« s peterokrako zvezdo in svastiko, pod njima pa nekdanjo jugoslovansko zastavo. V vseh teh primerih bi se lahko sprožila nenadzorovana čustva in z njimi izbruh nasilja.

A z njimi se lahko ogroža tudi varnost ljudi. Ta teden sta morala na letališču v Varšavi pilota Lufthansinega letala tik pred pristankom preusmeriti letalo, saj se jima je nevarno, v razdalji le nekaj sto metrov, približalo brezpilotno letalo. Marca letos pa so se v Parizu zbali morebitnega terorističnega napada, ko so dva dni zapored nad prestolnico opazili najmanj pet plovil, tudi v bližini Eifflovega stolpa.

Kako regulirati novost, ki lahko ogroža tako varnost ljudi kot tudi njihovo pravico do zasebnosti. Kaj lahko stori posameznik, da se zaščiti?

V Sloveniji pravil še nimamo

Francoska zakonodaja prepoveduje prelete manjših, civilnih brezpilotnih letal nad jedrskimi objekti in v radiju 2,5 kilometra okoli njih. Nad prestolnico je podnevi prepoved letov pod 6000 metri. Za nezakonito upravljanje brezpilotnega letala posamezniku grozi do enega leta zaporne kazni in 75.000 evrov denarne kazni. Avstrijci so januarja letos v zakonu ločili območja na štiri različne cone, za katere veljajo različna pravila. Zahtevajo licenco za upravljanje drona, ki se jo dobi po usposabljanju, stroški zanj pa znašajo okoli tisoč evrov.

V Sloveniji pravil še nimamo. Junija je v državnem svetu potekal posvet o izzivih uporabe brezpilotnih letalnikov. Ministrstvo za infrastrukturo naj bi pravila za njihovo uporabo pripravilo v kratkem, jeseni naj bi pravilnik že potrdili. Kot so za Delo pojasnili, so pristojni za t. i. tehnično tehnološki del pravilnika, ki bo vseboval tudi člen z zahtevo, da »mora vsak uporabnik oziroma operater brezpilotnega letalnega sistema upoštevati tudi pravno ureditev s področja človekovih pravic oziroma kršenja človekove zasebnosti ter bo moral biti pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj za uporabo takih sistemov o navedeni pravni ureditvi tudi ustrezno poučen«.

Dodali so, da so za pripravo ustreznih pravnih podlag s področja človekovih pravic in pravice do zasebnosti pristojni ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za notranje zadeve in Urad RS za dostop do informacij javnega značaja (informacijska pooblaščenka).

Kršitve zasebnosti

V pisarni Informacijskega pooblaščena Republike Slovenije so nam pojasnili, da gre pri voajerskem snemanju sosedov za poseg v pravico do zasebnosti. »Za nezakonito zvočno ali slikovno snemanje, zlorabo osebnih podatkov in druge posege v pravice drugih je lahko posameznik kazensko, civilno ali prekrškovno odgovoren, od njega se lahko izterja tudi odškodnina za povzročeno škodo ali poseg v pravice drugih«.

Potencialno gre lahko za storitev kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu kazenskega zakonika. Lahko bi šlo tudi za neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje po 137. členu kazenskega zakonika. Pregona za dejanje iz teh členov se začneta na predlog, kaznujeta pa se z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Oseba, ki z brezpilotnim letalnikom snema druge posameznike na njihovih zasebnih posestvih in lahko s tem nezakonito ustvarja zbirko osebnih podatkov, krši tudi 8. člen zakona o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če je v obdelavo posameznik osebno privolil.

Kaj storiti?

Svetujejo, naj poskuša posameznik, ki mu je kršena pravica do zasebnosti, najprej identificirati upravljavca brezpilotnega letalnika in se pozanimati, kateri podatki se zajemajo, s kakšnimi nameni in na kakšni pravni podlagi. Če tega ne uspe izvedeti, se lahko odloči, da bo podal prijavo policiji oziroma pristojnemu tožilstvu ali pa se odloči za civilno oziroma odškodninsko tožbo. Če gre za nezakonito ustvarjanje zbirke osebnih podatkov in je prekoračena izjema osebne rabe oziroma rabe za družinsko življenje, potem lahko poda prijavo informacijskemu pooblaščencu.

Na ministrstvi za infrastrukturo so temu še dodali, da se v »vsakem primeru, ko gre za kršenje temeljne pravice do zasebnosti, ki spada na področje kaljenja javnega reda in miru, lahko posameznik obrne na ustrezne institucije, ki javni red in mir zagotavljajo v okviru svojih splošnih pristojnosti (policija). Ob tem se lahko sklicujejo tudi na drugi odstavek 10. člena zakona o letalstvu (kršitev zračnega prostora), ki pravi, da je kršitev zračnega prostora tudi letenje zrakoplova brez pilota in drugih vodenih ali nevodenih letečih objektov brez dovoljenja pristojnega organa, v našem primeru Javne Agencije za civilno letalstvo RS.«