Veter odnašal strehe

Kranj - Na Gorenjskem in Primorskem je močan veter povzročil več težav v prometu, občasne prekinitve dobave električne energije ter škodo na nekaterih objektih. Najhuje je bilo v Kobaridu, kjer je brez strehe nad glavo ostalo 70 ljudi. Veter je odnesel celotno streho s stanovanjskega bloka, streha, ki jo je odneslo, pa je poškodovala še dve sosednji stanovanjski hiši.

Močan veter je odkrival strehe, padala pa so tudi drevesa. V mestu se je zbral krizni štab, ki je ocenil nastalo škodo. Veter je poškodoval 150 objektov, med drugim poslopje policijske postaje ter objekti tovarn Planika in PIK, pa tudi veliko avtomobilov.

V občini Žirovnica je veter delno odkril nekaj streh, najslabše pa jo je odnesla žirovniška osnovna šola, kjer je veter odnesel del ostrešja in povsem odkril tudi telovadnico ob šoli. Gasilci so šolo začasno že sanirali, popravljali pa so tudi streho na tamkajšnji pošti, ki jo je veter tudi deloma razgalil. Cesta, ki pelje mimo pošte, je bila za promet začasno zaprta.

Na Jesenicah je veter odkril več kot tisoč kvadratnih metrov pločevinaste strehe podjetja Acroni.

Na odseku gorenjske avtoceste Vrba-Karavanke je hitrost zaradi vetra omejena na 80 km na uro. Pristojni voznike opozarjajo tudi na previdno vožnjo na tamkajšnjih regionalnih cestah.

Zaradi podrtega drevja na cesti tudi ni mogoč dostop do Pokljuke. Kritična je regionalna cesta Bohinjska Bistrica-Pokljuka, na odseku Mrzli Studenec-Jereka.

Nekaj časa je bil zaradi težav z elektriko zaprt tudi mejni prehod Karavanke, sedaj pa promet poteka normalno.

V Tržiču je podrto drevo poškodovalo štiri vozila, veter pa na cesto nosi tudi ostale predmete. Precej škode je nastalo tudi na gospodarskem poslopju tržiškega podjetja Cablex.

V Postojni v ponedeljek ne bo pouka

Sicer pa je močan veter povzročil težave v prometu tudi na primorski avtocesti. Promet na cesti Podnanos – Ajdovščina – Nova Gorica ovira močna burja, ki piha s sunki tudi do 100 km/h. Zaradi tega je prepovedan promet za tovorna vozila s hladilniki in ponjavami do osem ton.

Slabo pa jo je odnesel tudi postojnski Šolski center. Močna burja je nekaj pred 12. uro odkrila večji del strehe nad osrednjim delom šole, kar se doslej še ni pripetilo. Škoda bo še večja, če bo padel dež – v nevarnosti sta namreč zbornica ter računalniška učilnica. Po prvih podatkih je odkrilo več kot 200 kvadratnih metrov, tako da bo pouk v ponedeljek za približno 1200 dijakov postojnske srednje šole odpadel.

Burja je poškodovala tudi anteno kabelskega sistema, tako da je bil moten sprejem kabelskih programov v občinah Postojna, Cerknica in Ilirska Bistrica. Tam je burja porušila drevo, pri čemer se je poškodovala bližnja drvarnica in stanovanjska hiša.

V Posavju, predvsem v Brežicah in v Krškem, so imeli zaradi vetra največ težav z elektriko.

Na Hrvaškem narava še bolj neusmiljena

Nevihtna, na trenutke celo orkanska burja, pa pustoši tudi po splitskem področju. Voda je dobesedno zalila ceste, zaradi česar je vožnja z avtomobili skorajda nemogoča, zaprte pa so tudi nekatere ceste na Braču in Hvaru. V makarskem primorju je na vrhu hriba Sveti Jure zapadlo kar 20 cm snega, burja pa vleče tudi s hitrostjo 90 km/h. Vetrovi s hitrostjo do 140 km/h močno ovirajo promet, še posebej zračni in trajektni. Odpovedali so let Dubrovnik – Zagreb, letalo na relaciji Split – Zagreb pa še čaka na dovoljenje za polet. Na zagrebških tleh je obtičalo tudi letalo v Amsterdam. Zamujajo tudi avtobusi, Paški in Krški most pa sta zaprta za ves promet.

Konec upanja za avstrijska turista?

Reški center za usklajevanje iskanja in reševanja na morju je v hudem neurju, ki je divjalo v hrvaškem primorju, prejel dva poziva za pomoč na morju. Zgodaj zjutraj sta jugozahodno od Pulja ob morski meji z Italijo z avstrijske jahte padla v morje dva človeka. Na 15-metrov dolgi avstrijski jahti, ki je plula od Slovenije proti Turčiji, je bilo v času nesreče šest ljudi. Iskanje za pogrešanima Avstrijcem in Avstrijko, starima okoli 50 let, zaradi premočnega vetra doslej niso mogle sprožiti ne hrvaške niti italijanske oblasti. Po ocenah strokovnjakov bi močan veter in valovi nesrečna avstrijska državljana lahko nosili proti Italiji.

Ker je od nesreče poteklo že več kot 12 ur, v reškem centru za reševanje le težko verjamejo v srečen zaključek iskanja pogrešanih. Oblasti so sicer ladje, ki plujejo v tem delu Jadrana, prosile, naj pozorno opazujejo morje.

Reški center je ladje prav tako opozoril na iskanje prebivalca Krka, ki je v soboto izplul na morje v štirimetrski barki v smeri proti otoku Plavnik. Njegova družina po navedbah Hine sicer meni, da se je izginuli zaradi neurja in sunkovite burje v soboto še pravočasno umaknil z morja in si našel začasno zavetje na Plavniku.
Iz reškega kliničnega centra so sporočili, da se je ob današnjem divjanju burje na območju težje poškodovalo 20 ljudi. Dežurni zdravniki so še sporočili, da je največ poškodovanih utrpelo zlome rok in nog ter poškodbe prsnega koša.

Italija, Španija, Alžirija - en sam vihar

V italijanski Lombardiji sta ob zemeljskem plazu v kraju Varenna ob jezeru Commo umrla upokojenca, ko je plaz kamenja in blata odnesel s sabo hišo, v kateri sta spala. Zaradi silnega vetra s hitrostjo do 100 kilometrov na uro so odpovedali več poletov na milanskem letališču Malpensa. Zaradi že več dni trajajočega deževja, ki bo po mnenju strokovnjakov trajalo še nekaj dni, so poplavljene tudi Benetke.

O neurjih poročajo tudi iz Španije. Otok Mallorca je prizadel vihar, v katerem je veter dosegal hitrosti do 120 kilometrov na uro. Po poročanju lokalnih medijev je nastala gmotna škoda na pročeljih stavb, izruvana pa so bila tudi številna drevesa. Pred obalo Mallorce se je zaradi vetra prevrnila tovorna ladja. S sosednjega otoka Menorca poročajo o zaustavitvi morskega prometa in začasnem zaprtju pristanišč. S celinske Španije pa poročajo o zimskih razmerah in silovitem severnem vetru.

O prizadejani škodi zaradi slabih vremenskih razmer poročajo tudi iz Alžirije. Zaradi neurja in močnega vetra je na severu države umrlo najmanj šest oseb. Najmanj tri osebe so izgubile življenje, več deset pa je bilo ranjenih, ko so hiše, v katerih so spali, zaradi naraslih valov in sunkov vetra zgrmeli v morje. Med šesterico umrlih so še trije mornarji, med drugim z neke turške ladje. Ob divjanju viharja v noči na nedeljo sta v bližini pristanišča prestolnice Alžir poklicali na pomoč obalno stražo tudi alžirski ladji, pri čemer je ena nasedla pred obalo, drugi pa zaradi prizadejanih poškodb grozi, da bo vsak čas potonila. Alžirske oblasti še vedno iščejo 18 izginulih mornarjev.

Potonila pa je tudi ladja z ilegalnimi prebežniki pred obalo Malte. Malteške oblasti še vedno pogrešajo deset ilegalnih prebežnikov, ki so najbrž pripluli iz Afrike. Posadki ladje, ki je bila namenjena na Sicilijo, je sicer kljub slabim razmeram na odprtem morju še uspelo okoli 12 kilometrov južno od otoka posredovati klic na pomoč. V iskanje pogrešanih so se vključili helikopterji italijanske obalne straže.

Grška obalna straža pa je v Sredozemskem morju s potapljajoče ladje rešila okoli 120 ilegalnih prebežnikov iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Grške oblasti so ladjo odkrile v mednarodnih vodah okoli 30 kilometrov južno od obale Peloponeza, ko je ladji grozilo, da se bo zaradi neugodnih vremenskih razmer in težav z motorjem prevrnila.