Veterinarji niso odkrili prašičje kuge

Veterinarji, ki pregledujejo živali v slovenskem delu trikilometrskega okuženega pasu okrog izbruha klasične prašičje kuge v hrvaškem kraju Vučilčevo, za zdaj še niso odkrili sumljivih primerov.

Objavljeno
09. marec 2007 20.55
Novo mesto/Brežice - Veterinarska uprava RS (Vurs), ki že ves dan popisuje prašiče in pregleduje živali v slovenskem delu trikilometrskega okuženega pasu okrog izbruha klasične prašičje kuge v hrvaškem kraju Vučilčevo, za zdaj še ni odkrila sumljivih primerov. Do konca dneva bodo veterinarji obiskali in pregledali vse reje prašičev in vse prašiče posebej v okuženem pasu, razen tistih, kjer lastnikov ni doma. Te reje bodo pregledali v soboto, so sporočili iz Vurs.

Hinko Maver z novomeškega območnega urada Vurs je danes pojasnil, da bo v obeh dneh na tem območju na terenu delalo devet ekip oz. 18 veterinarjev, ogroženi 10-kilometrski pas pa naj bi pregledali do 15. marca. Kot je poudaril, so veterinarji zadevo glede morebitnega razširjanja bolezni vzeli zelo resno, kmete na okuženem območju pa že sproti obveščajo o vseh potrebnih ukrepih. V ogroženem pasu postavljajo tudi posebne razkuževalne bariere oz. posebne posode z razkužilom na kmetijskih gospodarstvih. Vanje naj bi stopil vsak, ki prihaja oz. odhaja z območja kmetije.

Kmetje na okuženem območju že obveščeni

Maver je dejal, da so veterinarji zadevo glede morebitnega razširjanja te bolezni vzeli zelo resno, kmete na okuženem območju pa že sproti obveščajo o vseh potrebnih ukrepih. V ogroženem pasu, ki obsega 10 kilometrov, postavljajo tudi že posebne razkuževalne bariere oziroma posebne posode z razkužilom na kmetijskih gospodarstvih. Vanje naj bi stopil vsak, ki prihaja oziroma odhaja z območja kmetije.

Za ugotovljene podatke oziroma analize veterinarjev na terenu nameravajo zaprositi tudi na občini Brežice, v območje katere sodi pas okuženega območja. Župan Ivan Molan je dejal, da veterinarji do sedaj sicer še niso zaprosili občine za morebitno pomoč.

Je trgovanje s prašiči ogroženo?

Po oceni Molana pa bo morebiten pojav prašičje kuge na njihovem območju prinesel posledice predvsem na področju trgovanja s prašiči. Posledično nameravajo na občini narediti tudi gospodarsko analizo tega področja oziroma dejavnosti, če bo to seveda potrebno, je še pojasnil Molan.

Predsednik krajevne skupnosti Bizeljsko, ki sodi v ogroženi pas, Franc Kelhar pa je pojasnil, da v krajevni skupnosti še niso bili obveščeni o morebitnih posebnih ukrepih s strani Vurs. Po njegovem mnenju je sedaj manj možnosti za okužbo tudi zaradi drugačne lovske dejavnosti. Kot je dejal Kelhar, ki je sicer tudi lovski čuvaj, so slovenski lovci nekoč lovili divje prašiče ob meji s Hrvaško, meso pa nosili domov, kar pa sedaj zaradi strožjih pravil po njegovih besedah ni več možno.

Na območju velja prepoved premikanja prašičev

V okuženi trikilometrski pas v Sloveniji sicer sodi osem naselij v občini Brežice, in sicer Bojsno, Dramlja, Jereslavec, Kapele, Slogonsko, Stara vas-Bizeljsko, Vrhje in Župelevec. V okuženem pasu je 112 gospodarstev z nekaj čez 2000 prašiči, v ogroženem pasu pa je 550 kmetijskih gospodarstev, ki redijo prašiče. Na območju velja prepoved premikanja prašičev, popisati je treba vsa gospodarstva s prašiči, namestiti že omenjene bariere za razkuževanje, obvezna pa je tudi uporaba ustrezne delovne obleke.

Prašičja kuga za ljudi ni nevarna

Kot je znano, klasična prašičja kuga ni nevarna za zdravje ljudi, se pa zelo hitro širi iz gospodarstva na gospodarstvo in povzroča veliko gospodarsko škodo (usmrtitev živali, prepoved prometa, trgovanja in izvoza s prašiči ter surovinami in izdelki, ki izvirajo od prašičev).

Bolezen se širi predvsem s premiki okuženih živali in premiki predmetov ter opreme iz okuženih kmetij, s krmljenjem s pomijami (kar je v Sloveniji sicer prepovedano že od oktobra 2003) ter ilegalnim vnosom prašičev in proizvodov iz prašičjega mesa. Kot navajajo v Vurs, se bolezen lahko prenese tudi z obutvijo ali avtomobilskimi gumami.