Vetrne elektrarne na Ojstrici kljub nasprotovanju

Dravograd – Viljem Pozeb, zdaj že nekdanji direktor Drav­skih elektrarn Maribor (DEM), je še spomladi krajanom Ojstrice zagotavljal, da proti njihovi volji vetrnih elektrarn v bližini vasi ne bodo gradili. A novo vodstvo DEM se na njegova zagotovila očitno požvižga, saj namerava vetrnice postaviti kljub nasprotovanju lokalnega prebivalstva.

Graditi jih bodo začeli leta 2019, Ojstrica pa bo po Razdrtem in Senožečah postala tretja lokacija pri nas, kjer bodo iz vetra pridobivali električno energijo.

Novica o tem je močno vznemirila tamkajšnje krajane, ki so bili prepričani, da je DEM zaradi njihovega nasprotovanja načrte za gradnjo vetrnega polja na tem območju že spomladi pospravil v predal. A družba, ki jo od septembra vodi nekdanji tehnični direktor Andrej Tumpej, je aktivnosti kljub odporu lokalne skupnosti ves čas nadaljevala. Ne nazadnje ji je vrata v občino odprla dravograjska županja Marijana Cigala, z naložbo pa se je strinjal tudi občinski svet. Sprva ji niti na Ojstrici niso nasprotovali, a so si kasneje premislili, ker da so bili zavedeni. Željko Kljajič, vodja civilne iniciative na Ojstrici: »Ljudje kličejo in sprašujejo ... Prepričani smo bili, da je DEM zaradi nasprotovanj domačinov načrte za gradnjo opustil.«

»Zemljišč še nismo odkupovali«

V Dravskih elektrarnah Maribor pojasnjujejo, da »je to dolgoročni projekt, ki so ga zastavili že v preteklosti in ga skladno s predpisi nadaljujejo«. V družbi zanikajo, da bi že odkupili zemljišča. »Z nikomer ni sklenjen še noben posel. To je korak, ki sledi umestitvi v prostor.« 

Na ministrstvu za okolje in prostor so za Delo povedali, da je pripravljen prvi osnutek sklepa o pripravi državnega prostorskega načrta: »Po uskladitvi s pobudnikom, ministrstvom za infrastrukturo, in investitorjem, družbo DEM, ga bomo obravnavali na prostorski konferenci, nato pa predvidoma decembra letos posredovali v obravnavo in sprejetje vladi.«

»V takšnem primeru je za nas zgodba končana,« meni Željko Kljajič. DEM bo tri večje vetrnice s skupno močjo deset megavatov gradil na posestvu kmeta Morija na nadmorski višini 1245 metrov, na dveh slemenih med Morijevim in Koboltovim vrhom. Čeprav zemljišč še niso odkupili, imajo za to njegovo soglasje. Vetrnice bodo visoke od 105 do 135 metrov in bodo proizvedle od 19 do 23 gigavantnih ur električne energije na leto. Vse tri bodo stale v gozdu in bodo med seboj oddaljene najmanj 500 metrov. Investitor bo moral do vsake zgraditi dostopno cesto in napajalni vod do Kovtrovega mosta v Dravogradu, kjer je razdelilna transformatorska postaja.

DEM je najprej hotel zgraditi osem vetrnih elektrarn, a so morali število zaradi divjega petelina in gozdnega jereba zmanjšati in jih umakniti pod vršni del Košenjaka.

Za gradnjo treh manjših vetrnic na Ojstrici z močjo do enega megavata, s čimer bi se izognili postopkom umeščanja v prostor po državnem prostorskem načrtu, se je zanimalo tudi podjetje Estivo HMB iz Ljubljane, za katerim je češki kapital. Po naših informacijah je njihov projekt zdaj v mirovanju.