Vetrničarji čakajo na nova pravila

Prilagajanje energetskemu zakonu: postopki za pridobivanje energetskih dovoljenj so do sprejetja novega pravilnika ustavljeni.

Objavljeno
30. junij 2014 21.08
Posodobljeno
01. julij 2014 06.00
Druga vetrnica v Sloveniji stoji ob vznožju Nanosa blizu avtoceste od Razdrtega proti Novi Gorici. Slovenija 30.junija 2014.
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica
Dragica Jaksetič, Ilirska Bistrica

Divača, Ljubljana – Vetrnega polja, kakršno je nemško na fotografiji, v Sloveniji najbrž nikoli ne bomo imeli, saj v nižinah veter za proizvodnjo energije ni ugoden. Medtem ko pri nas prave razprave o tem, ali so uvožene velike vetrnice res nujen in primeren način za pridobivanje elektrike, sploh še ni bilo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor odporu v lokalni skupnosti navkljub nadaljuje s postopkom za državni prostorski načrt za vetrni park Senožeška brda z do 40 velikimi vetrnicami. Na začetek podobnih postopkov pa čakajo še drugi investitorji. Za tiste, ki so za energetsko dovoljenje zaprosili pred spremembo energetskega zakona, je bil postopek ustavljen in čakajo na sprejetje novega pravilnika. Novost je tudi, da se bodo morali bodoči proizvajalci elektrike iz obnovljivih virov za denar – obratovalno podporo, ki jo plačujemo končni porabniki energije – potegovati na javnem razpisu.

Vetrnic ne bi postavljali le pod Nanosom

Pet investitorjev v vetrne elektrarne s skupno močjo do 101,5 megavata čaka na obnovitev postopka za dovoljenje v skladu z novim energetskim zakonom. Medtem je državni prostorski načrt (DPN) za Vetrni park Senožeška brda (Vepa) v fazi izdelave študije različic in okoljskega poročila, mala vetrnica pri Razdrtem pa bo elektriko začela proizvajati predvidoma sredi julija.

Mala 910-kilovatna vetrnica Aleša Pučnika in Roka Kvaternika, ki sta za graditev vetrnice pri Razdrtem, ustanovila podjetje MVE Razdrt, se bo sredi julija začela vrteti. Podjetje Vepa, ki z DPN umešča 40 mogočih stojišč vetrnic v Senožeških brdih, ima energetsko dovoljenje za 125 megavatov. Veljavno energetsko dovoljenje imata še Jožko Pirih za šest trimegavatnih vetrnic VE Sleme na Banjški planoti, ki za izvedbo projekta išče novega soinvestitorja, ter družba AAE za še tri velike vetrnice (skupaj deset megavatov), ki bi stale v bližini edine velike vetrnice z močjo 2,3 megavata v Dolenji vasi.

Postopki za pridobitev novih energetskih dovoljenj po vlogah, oddanih pred marcem 2014, ko je začel veljati nov energetski zakon, pa so ustavljeni. »Ponovno se bodo lahko začeli v skladu z energetskim zakonom in novim pravilnikom, ki je v pripravi. Potem bomo uvedli nov seznam izdanih energetskih dovoljenj in vlog za energetska dovoljenja, ki so še v postopku,« so pojasnili z ministrstva za infrastrukturo in promet (Mzip).

Po noveli zakona je bil ustavljen postopek za energetsko dovoljenje za Stirio invest, družbo za ekološke naložbe iz Rogaške Slatine za 25 trimegavatnih vetrnic oziroma za vetrnice z močjo do 75 megavatov. Stale bi med Zreškim in Ribniškim Pohorjem blizu Rogle. Za dovoljenje v skladu z novo ureditvijo bo moral počakati še Alpski vetrni park, družba za proizvodnjo vetrne energije iz Arje vasi, ki je oddal vlogo za pet trimegavatnih vetrnic oziroma za vetrnice do 15 megavatov moči, ki bi jih postavil na prelazu Črnivec. Mlin Korošec iz Markovcev je poskušal dobiti dovoljenje za 1,5-megavatno vetrnico, ki bi stala v bližini magistralne ceste Ptuj–Zavrč, ustavljena pa sta bila tudi postopka za energetsko dovoljenje za Seng, društvo upokojencev soških elektrarn Nova Gorica, ki je oddalo vlogo za VE Avče z močjo deset megavatov, ter Amicus iz Kranja, ki bi ob podpori agrarne skupnosti Gabrče v krajevni skupnosti Senožeče postavil devet 3,3-megavatnih vetrnic VE Zajčica pod Vremščico zahodno od naselja Gabrče. Po podatkih iz Ajpesa so razen Amicusa vsi drugi vlagatelji zahtevka za energetsko dovoljenje podjetja, namenoma ustanovljena za gradnjo vetrnic, in z minimalnim ustanovitvenim kapitalom.

Po posvetovalnem referendumu v krajevni skupnosti Senožeče, kjer so vetrnice zavrnili z 68 odstotki glasov, je občina Divača zavrnila še eno prošnjo za postavitev še ene velike vetrnice na svojem območju. Tokratni divaški »ne« je prejelo podjetje Hoppris iz Braslovč. V Divači so namreč z občinskim prostorskim načrtom omogočili umestitev le štirih vetrnic podjetja AAE.

Po referendumu je občina Divača od Mzip zahtevala ustavitev postopka priprave DPN za Senožeška brda. Toda na Mzip postopka ne bodo ustavili. »Ker je projekt šele v začetni fazi ter prostorske in okoljske presoje še niso bile opravljene, ni nikakršnega razloga za ustavitev postopka,« so odgovorili na občinsko zahtevo. Katera stojišča vetrnic so nesprejemljiva, bosta pokazala študija stojišč vetrnic in okoljsko poročilo.

Direktor divaške občinske uprave Iztok Felicijan je povedal, da je občina tako rekoč prisiljena še naprej sodelovati v postopkih DPN, vendar bo v teh še naprej izražala odklonilna stališča. Na zahtevo Mzip, naj občina imenuje svojega predstavnika v delovno skupino, župan Divače Drago Božac odgovarja: »Pričakujem, da bo ministrstvo sprejelo našo zahtevo, da poleg predstavnika občine v delovno skupino.«