Tiskane izdaje
Pokrajinski odbor je občinam ponudil tri rešitve. Benečija, ki je bila doslej smiselno omejena z Gorsko skupnostjo Ter, je razdeljena na dva dela. Nadiške doline bi padle pod upravo Čedada, Terske doline pod upravo Čente. Rezija in Kanalska dolina bi spadali pod Trbiž. Župani nadiških dolin so predlog zavrnili, v Kanalski dolini je bilo glasovanje neodločeno, terske občine pa so predlog sprejele. Resna grožnja uradnemu priznanju slovenskega obstoja na omenjenih območjih so poleg združevanja s furlanskimi nižinskimi občinami, kjer bi se politični vpliv slovenske manjšine izgubil, predvsem statuti unij, ki Slovencev sploh ne omenjajo.
Če ni naroda, ni manjšine
V dokumentu Terske unije je tako zapisano, da na območju obstajajo ljudstva slovanskega izvora, ki so se tam naselila v sedmem stoletju. »To je žaljivo. Znova teorija, da ni Slovencev, da ni naroda in ni manjšine, temveč le neki starodavni prišleki, ki se nekam čudno pogovarjajo. Vse deležnike bom pozval, da se krivica popravi,« je ogorčen deželni svetnik in tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Ker Nadiške in Kanalske doline statuta niso sprejele, bo dežela na območje poslala deželnega komisarja, ki bo pripravil svoj predlog dokumenta.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj upa, da bosta vključila v statute vse člene, ki zadevajo zaščito slovenske manjšine: »To je tudi slovenskim oblastem večkrat obljubila deželna predsednica Debora Serracchiani, ki je lani prejela priznanje Republike Slovenije.« Tudi Bandelj je opozoril na statut Terskih dolin: »Slovence zanika, saj je zapisano, da so bila to slovanska ljudstva. Sporni statut so podprli tudi župani, ki pripadajo politični opciji, tradicionalno bolj prijazni do Slovencev v FJK.«
Zaradi žaljive vsebine statuta in neomembe goratih območij v njem je pred kratkim odstopil podžupan občine Tipana Elio Berra, ki je pred tem lokalno skupnost vodil 15 let. Občine Dreka, Sovodnje in Srednje so deželno vlado pozvale, naj FJK ustanovi beneško unijo iz občin gorske skupnosti, kjer je prisotnost Slovencev priznana. Ker njihove pobude niso upoštevali, so s številnimi drugimi občinami od Trbiža do Benečije vložile priziv na deželno upravno sodišče in zahtevali, naj dežela razveljavi reformo. Na odločitev sodnikov še čakajo.
Pravice manjšine v nemilosti sedanje politike
»Razplet okrog statutov dokazuje, da je deželni zakon šibek in pomanjkljiv, saj upravljanje ustavnih pravic manjšine prepušča političnim večinam, kar je nepravično in nevarno, saj manjšinsko skupnost potiska v vlogo talca vladajoče politike,« je neposreden Gabrovec. Pohvalil je enotno in odločno držo slovenskih županov na Tržaškem, kjer zahtevajo zagotovila tako za avtonomijo lastnih občin kot spoštovanje narodno-jezikovnih pravic Slovencev.
Slovenska skupnost še vedno predlaga, da bi bila najboljša rešitev za dvojezične občine povezava v obliki avtonomnih unij. Poleg tega mora biti v statutih izrecno predvideno dvojezično poslovanje skupnih uprav, dvojezično opravljanje vseh storitev, dvojezični pa bi morali biti tudi nazivi in vsi zunanji znaki novih zvez, so prepričani v slovenski skupnosti.
»Na Tržaškem je bilo po zaslugi dialoga in politične občutljivosti županov možno doseči dokaj uravnotežen statut. Česa takšnega ne moremo trditi za Gorico, kjer je slovenska manjšina prikrajšana celo za dvojezični naziv novonastale zveze. Poglavje zase je Videmska pokrajina, saj so tam pravice in dostojanstvo manjšine popolnoma prezrti. Zato je treba deželni zakon o reformi krajevnih uprav spremeniti tako, da se izbire glede neodtujljivih pravic manjšine ločijo od politične opredelitve,« pravi Gabrovec.
Vprašanje deželne reforme krajevnih uprav v FJK je večkrat obravnaval tudi izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij in sklepi so bili vselej enaki - deželni zakon je treba takoj popraviti in zagotoviti enakovredno zaščito v vseh 32 občinah z zaščitnim zakonom.
