Biti dimnikar ni lahko

Ljubljana - Kdo bi lahko pozabil na črnega moža prekritega s sajami, ki nam ob srečanju z njim prinese srečo, če se le primemo za gumb? Danes le redko srečamo dimnikarja na cesti, zato smo se vprašali, kaj se dogaja z dimnikarskem poklicem. Zagotovo to ni več najbolj priljubljen poklic za katerega bi se odločali številni mladi, vendar je kljub temu pomemben poklic, ki nenavsezadnje prispeva tudi k čistejšemu okolju.

Zgodovina dimnikarstva

Dimnikarska služba velja za eno izmed najstarejših javnih služb, ki se pri nas in v Evropi izvaja že od 16. stoletja dalje.
Dimnikarstvo se je v Sloveniji pričelo razvijati v času Marije Terezije, tudi takrat so ga, tako kot danes, izvajali na koncesioniran način. Prvo združenje dimnikarjev pri nas sega v leto 1904, zakonski predpisi pa se spreminjajo in usklajujejo vse od prve svetovne vojne. Leta 1974 je v veljavo prišel t. i. ZdimS - Zakon o dimnikarski službi, ki je veljal vse do leta 2004, nato ga je nadomestil nepriljubljeni Zakon o varstvu okolja. Številni dimnikarji so skozi čas postali pravi prijatelji s svojimi strankami, danes pa vsa ta "udomačenost" vedno bolj izginja.

Biti dimnikar ni preprosto

Tudi za poklic dimnikarja je potrebno pridobiti ustrezno izobrazbo. V program poklicnega izobraževanja za poklic dimnikarja se lahko vpišejo vsi tisti, ki so končali najmanj osnovno šolo, samo šolanje pa v povprečju traja dve leti. V tem obdobju se bodoči dimnikarji seznanijo z osnovami dimnikarstva, osnovno konstrukcijo dimnikov, dobro morajo poznati temeljne predpise organizacij, predpisi iz preventivne higiene ... Po končani srednji šoli se lahko odločijo tudi za opravljanje mojstrskega izpita.

Dimnikar dela tako na prostem, kot tudi v zaprtih prostorih, izpostavljen je številnim nevarnostim (delo na višini, delo s nevarnimi plini), kar vsekakor presega klasično predstavo čiščenja dimnikov. Dimnikarji morajo imeti tudi dobre psihofizične sposobnosti, saj pri svojem delu uporabljajo tako roke, kot tudi noge. Med naloge dimnikarja sodi dejavnost meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav, kot tudi mnoge druge.

Cene dimnikarskih storitev so enako po celi Sloveniji, saj jih določa vlada s sklepom o določitvi cene storitev obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (cenik storitev).

Dimnikarja vam določi kar država

Od leta 1974 je v Sloveniji veljal Zakon o dimnikarski službi, nato ga je nadomestil bolj sodoben, vendar nepriljubljen Zakon o varstvu okolja. Zakon dimnikarsko službo opredeluje kot državno javno službo, Slovenijo so razdelili na 194 dimnikarskih območij, ki jih pokrijejo izvajalci s sklenjeno koncesijsko pogodbo (seznam izvajalcev za posamezne občine).

Do sprejetja novega zakona so "dimnikarske" koncesije podeljevale občine, nato pa je to prešlo na nacionalno raven, organizacijo je prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor. Številni dimnikarji so ob tem ostali brez koncesij, tako da svojega poklica preprosto ne smejo več opravljati. Ob tem pa se je pojavil še en problem. Vedno bolj pogoste so pritožbe, da dimnikarji s koncesijo ne opravljajo svojega dela oziroma vsaj ne dovolj kvalitetno. Nadzor nad dimnikarskimi službami izvajajo pristojne inšpekcije, ki pa svojega dela očitno ne opravljajo dovolj dobro. Občane moti predvsem dejstvo, da si ne morejo več izbrati svojega dimnikarja, saj v veliko primerih koncesijsko dejavnost dimnikarstva opravlja eno podjetje na občino. Več v videoprispevku.

Tradicionalni dimnikarji, kot jih imamo v spominu, očitno počasi izginjajo. Nadomeščajo jih podjetja, ki so specializirana predvsem za vzdrževanje bolj sodobnih kurilnih naprav, v svoji ponudbi pa nudijo tudi dimnikarske storitve. Na trgu dela sicer obstaja povpraševanje po dimnikarjih, a je zanimanje mladih za ta poklic skoraj nično. Morda že čez nekaj let ne bomo videli nobenega dimnikarja več, zato vam toplo priporočamo stisk gumba vsakič ko srečate kakšnega.