Gjerkeš povzročil trenja v stranki Desus

Predsednik stranke Desus Karl Erjavec je znotraj lastne poslanske skupine naletel na nestrinjanje s predlaganim ministrskim kandidatom za lokalno samoupravo Henrikom Gjerkešem, kar so skušali "razčistiti" na seji izvršnega odbora.

Objavljeno
19. oktober 2009 15.01
P. J., David Osojnik, Tina Kristan
P. J., David Osojnik, Tina Kristan
Ljubljana - Odločitev predsednika stranke Desus Karla Erjavca, da za novega kandidata za ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko predlaga Henrika Gjerkeša, je očitno sprožila nemire tudi znotraj same poslanske skupine, medtem ko so koalicijske stranke na čelu s premierom Borutom Pahorjem nekako le podprle njegovo kandidaturo.

Po besedah Erjavca je bila razprava izvršnega odbora burna, predvsem zaradi izjav "nečlana" stranke, ki je predsedniku očital nedomokratično vodenje stranke. Vili Rezman je v izjavi za medije zapisal, da ne bo podprl Gjerkeša, saj ta "zanj ni bil dovolj prepričljiv, sama kandidatura pa je tekla povsem neustrezno, mimo poslovniških določil in organov".

"Postopek izbire kandidata je potekal v skladu s pravili stranke", je povedal Erjavec in dodal, da je Gjerkeša potrdila kadrovska komisija, ki je sicer obravnavala vse prejete kandidature.

Tudi vodja poslanske skupine Desus Franc Žnidaršič vztraja, da postopek izbire kandidata ni bil korekten, saj niso bili vključeni kandidati iz vseh sfer. Je pa vseeno dejal, da je "kandidat po izobrazbi in po svojih pogledih v redu".

"Obžalujem, da je prišlo do takšnega tolmačenja s strani nekaterih v poslanski skupini Desus. Mislim, da so vsi očitki neutemeljeni in neupravičeni," je dejal prvak stranke DeSUS, ki pričakuje polno podporo poslancev pri imenovanju Gjerkeša za ministrskega kandidata, saj naj bi vse tri koalicijske stranke odobravale njegovo imenovanje.

Erjavec je Gjerkeša predstavil z naslednjimi besedami: "Gjerkeš ima vse reference, je doktor znanosti in prihaja iz okolja, kjer je največ problemov. Prepričan sem, da bo povrnil dano zaupanje in da bo dobro opravljal delo v tem zelo zahtevnem okolju."

Sam Gjerkeš je bil danes zelo redkobeseden, saj želi s svojo predstavitvijo širši javnosti počakati do zaslišanja parlamentarnega odbora. "Predstavil sem nadaljni razvoj vladne službe in dobil skoraj celotno podporo stranke", je dejal Gjerkeš. Na celotno dogajanje okoli njegovega imenovanja pa je dejal: "Sem slišal določene komentarje, vendar na to nimam komentarja."

Kot je znano, je Henrik Gjerkeš sin podpredsednice stranke Desus Marije Gjerkeš, opozicija pa njegovo imenovanje vidi "politično izsiljeno", saj novega kandidata ne poznajo. V sredo bo Gjekreš "zaslišan" pred parlamentarnim odborom za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Če bo Gjerkeš v svojem zagovoru uspešen, bo že v četrtek verjetno imenovan za novega ministra

Odzivi:

Ivan Žagar (nekdanji minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj): "Priznati moram, da kandidata za ministra ne poznam, zato ga ne morem ocenjevati. Ne spomnim se, da bi se v moji 15-letni praksi na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja kdaj srečala. Poudarjam pa, da v tem trenutku glede na stanje na tem področju in na področju uvajanja pokrajin, Slovenija nujno potrebuje osebo, ki je izjemno strokovna in zelo natančno pozna mehanizme upravljanja z evropskimi sredstvi in tudi lokalno samoupravo."


Miro Haček
, nosilec predmeta Lokalna samouprava (FDV): "V danih razmerah politične (in ekonomske) realnosti je nadvse iluzorno pricakovati ustanavljanje pokrajin v bližnji prihodnosti, a kljub temu je ena pomembnejsih nalog bodocega ministra priprava okvirjev in modela bodoče pokrajinske ureditve, pri katerih bodo ustrezno upostevana mnenja stroke in občin; tukaj ni potrebno odkrivanje tople vode, glede na to, da so različni strokovni modeli regionalizacije Slovenije izdelani in znani že leta. A sam vendarle menim, da reginalizacija vsekakor ni in tudi ne sme biti prioritetna naloga bodocega ministra; to vidim predvsem v zagotavljanju ustreznih pogojev za čimbolj uspešno črpanje sredstev iz evropskih skladov, zlasti v tistih slovenskih "pokrajinah", ki jih je ekonomska kriza najbolj prizadela. Pri tem je ključnega pomena čimbolj tesno sodelovanje z občinami, ki je bilo v preteklosti marsikje precej šepajoce. Drug del prioritetnih podrocij bodocega ministra pa je skrb (in zagotovitev pogojev) za nadaljni proces decentralizacije države na obstoječi stopnji lokalne samouprave, torej v občinah."