Tiskane izdaje
Pahor je po izjavah hrvaškega kolega Iva Sanaderja, da bo na prihodnjem srečanju premierov (do njega naj bi prišlo še pred 24. aprilom, ko je napovedana pristopna konferenca Hrvaške z EU) Slovenijo pozval k odpravi zadržkov v hrvaških pogajanjih z EU, menil, da je to potrebno ocenjevati tudi v luči "evforije" ob vstopu Hrvaške v Nato. Sanader je namreč retoriko znova zaostril po vstopu Hrvaške v zavezništvo prejšnji teden, a kot je dejal Pahor, se Slovenija s tem ne bi smela obremenjevati.
Poudaril pa je, da je sedaj v odnosih s Hrvaško "čas za tiho diplomacijo" in za ohranjanje enotnosti slovenske politike. Po Pahorjevih besedah pa je bistveno, da se s Hrvaško ohrani dialog in da se s Sanaderjem srečata.
"Zaenkrat še nismo blizu taki rešitvi, a si je za njo treba prizadevati," je še dejal Pahor. Menil je, da če si Slovenija v zadnjih 60 dneh ne bi tako aktivno prizadevala pri iskanju primerne rešitve, potem tudi pobuda komisarja Rehna ne bi več uživala take podpore, kot jo. "Vsi evropski politični igralci se strinjajo, da je to edina pobuda na mizi," je še dejal Pahor in spomnil, da se je Slovenija glede te pobude načelno že izrekla, Hrvaška pa še ne.
Vlada brez sklepov o Rehnovi pobudi
Vlada je ponovno obravnala poročilo o pobudi evropskega komisarja za širitev Olija Rehna za rešitev obmejnega spora, vendar ni sprejela sklepov. Konkretna stališča bo namreč sprejela šele po pogovoru s člani parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, minister Žbogar je ob tem spomnil, da hrvaška vlada svojih odgovorov prav tako še ni posredovala.
Žbogar ocenjuje, da si Slovenija lahko vzame čas pri pripravi odgovora na Rehnovo pobudo s katero evropski komisar za širitev pomaga Sloveniji in Hrvaški pri doseganju dogovora o načinu reševanja vprašanje meje.
V kratkem naj bi prišlo do srečanja med Žbogarjem in hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem, kar je danes potrdil tudi Žbogar, ter srečanja med premierjem Borutom Pahorjem in Ivom Sanadarjem, vendar datumi srečanj ostajajo skrivnost.
Glede vloge nekdanjega finskega predsednika in nobelovega nagrajenca za mir Marttija Ahtisaarija pri reševanju mejnega spora je Žbogar dejal, da gre za "Nobelovega nagrajeneca z izjemnimi izkušnjami", vendar sedaj še "nismo v fazi dogovora" kar se tiče njegovega posredovanja.
"Vse modalitete dogovora so še v zraku in prezgodaj se je še odločati, ali sprejemamo Ahtisaarija kot posrednika. Slovenija ne bi imela težav, če bi posredoval Ahtisaari," je poudaril Žbogar.
Ahtissari je že izjavil, da "zelo verjetno" ne bo sprejel posredništva v sporu med Slovenijo in Hrvaško, saj gre za pravna vprašanja, zato je Rehnu predlagal pravnika, ki bi arbitriral v tem sporu.
Ahtissari je ob tem dejal:"Menim, da sem dovolj delal z balkanskimi državami od razpada Jugoslavije - do Kosova in BiH. Moje ime sedaj povezujejo z napori za iskanje rešitve za hrvaško-slovenski obmejni spor, ki preprečuje nadaljevanje pogovorov o priključitvi Hrvaške v Evropsko unijo."
