Katere vode so najbolj primerne za kopanje?

Ljubljana - Poletje je čas, ko veliko prostega časa namenimo kopanju na morju ali v bližnjih rekah ali jezerih. Nekatera bližnje vodne površine postanejo tudi priložnostna kopališča, ki so zanimiva predvsem zato, ker ponujajo zastonjsko kopanje. Samo kopanje je ponavadi varno le na tistih površinah, ki so temu namenjene - v tako imenovanih kopalnih vodah, saj "divja kopališča" načeloma nimajo upravljalcev kopališč niti organiziranih služb za reševanje iz vode. Mi smo preverili, kako se izvaja nadzor nad kakovostjo vode in katera kopališča so na podlagi kakovosti vode najbolj primerna za kopanje.


Delitev kopalnih vod na naravna kopališča in kopalne območja

Po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje so naravna kopališča tista, ki so namenjena kopališki dejavnosti in imajo upravljalca, temu sledi predpisana oprema in infrastruktura. Njihovo ureditev pa določajo številni predpisi s področja varstva pred utopitvami. Kopališče je običajno ograjeno oz. mora imeti vidne oznake svojih meja. Urejeni morajo biti varni vstopi v vodo, površina za sončenje je pretežno ravna. Takšno kopališče mora imeti tudi kopališki red. Za varstvo pred utopitvami je odgovoren lastnik oz. upravljalec kopališča, ki mora zagotoviti predpisano število reševalcev iz vode. Njihove naloge so vzdrževanje reda, reševanje iz vode in dajanje prve pomoči. Ta morajo imeti informacijsko mesto, na katerem je objavljen zadnji laboratorijski izid o kakovosti vode. Tako se lahko o primernosti vode za kopanje prepričate na samem kopališču.

Kopanje v kopalnih območjih je na lastno odgovornost, saj ta območja nimajo upravljalca, prav tako pa tudi ne služb za reševanje. Nadzor nad kakovostjo vode izvaja država, lokalna skupnost pa poskrbi za opremljenost s sanitarijami ali koši. Lokalne skupnosti so dolžne posredovati informacije o kakovosti in drugih značilnosti vode na informacijske table, ki stojijo ob dostopnih poteh v območje in tako območje tudi označujejo.

In kakšen nadzor glede kakovosti vode se izvaja nad kopalnimi vodami?

Nadzor se v Sloveniji trenutno opravlja na 48 območjih površinskih voda (kopalna območja in naravne vode), in sicer na Gorenjskem, Goriškem, Dolenjskem in na morju. Kopalne vode se nahajajo na rekah (Soči; Idrijci, Nadiži, Krki, Kolpi),  na jezerih (Bohinjskem, Blejskem jezeru, Šobčevem barju) in na morju.  Osrednji in V del Slovenije pa nimata niti enega uradnega naravnega kopališča, kjer bi se odvzemali vzorci vode.

Kot je povedala Ivanka Gale iz Inštituta za varovanje zdravje, na naravnih kopališčih spremljanje kakovosti vode zagotavlja upravljalec kopališča, ki je tudi plačnih analiz, na kopalnih območjih pa to nalogo opravlja Agencija RS za okolje. Podatke o kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih zbira ARSO, o naravnih pa Inštitut za varovanje zdravja.

Kopalna sezona na celinskih vodah traja od 15. junija do 30. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra. Kar se tiče pogostosti, se vzorci vode na površinskih kopalnih vodah vzamejo pred začetkom kopalne sezone, med samo sezono pa se jemljejo vsakih 14 dni.

Po podatki ARSO za leto 2008 lahko pri celinskih kopalnih vodah govorimo o občasnih poslabšanjih kakovosti vode, ki sovpadajo z intenzivnejšimi padavinami. Takrat obilne vode sperejo obrežne površine. V letu 2008 je bilo neskladnih le 5 kopalnih voda (Idrijca v Bači pri Modreju, Soča v Kanalu in Solkanu, Kolša - Žužemberk in Straža). Kar se tiče kakovosti kopalnih voda na morju, je bila ta za preteklo leto zelo dobra.

Divja kopališča

Kopalci pa se v poletnih mesecih zbirajo tudi na takšnih kopališčih, ki niso določena kot kopalne vode in kjer je vprašljiva kakovost vode. Govorimo o t. i. "divjih kopališčih", kjer praviloma ni nadzora nad kakovostjo kopalne vode. Kot je povedala Galetova, pa je vendarle mogoče, da le obstaja nek nadzor, ki ga izvajajo lokalne skupnosti oz. občine s tem, da jemljejo določene vzorce kopalnih voda. Pred letom 20004 je Inštitut za varovanje zdravja preko območnih zavodov za zdravstveno varstvo zbiral podatke o divjih kopališčih. Po njihovih podatkih naj bi jih takrat obstajalo okoli 140.

Galetova je poudarila, da so najbolj primerne za kopanje tiste kopalne vode, nad katerimi se izvaja t. i. monitoring, "kjer se ve, kakšna je kakovost vode". Dobra kopališča so na Dolenjskem na Kolpi, zelo dobre rezultate pa vsako leto dosegata tudi Blejsko in Bohinjsko jezero.

Bazenska kopališča

Galetova je poudarila, da je kakovost kopalnih voda v bazenskih kopališčih zadovoljiva in da se iz leta v leto izboljšujejo tako kemijske, kot tudi fizikalne lastnosti vode. Pri tem morajo biti zagotovljeni določeni higienski pogoji za obratovanje kopališč. "Ne gre le za ustreznost kopalne vode, ampak tudi čiščenje bazenske ploščadi, toboganov, plezal, ležalniko. Upravljalec mora imeti režim čiščenja, " je opozorila Galetova. Upravljalec kopališča mora dnevno spremljati tudi različne parametre v vodi, kot je recimo uporaba najpogostejšega dezinfekcijskega sredstva klora. Klor je pomemben zaradi tega, ker uničuje mikroorganizme, ki jih s seboj prinesejo kopalci. Vzorci vode se pri bazenskih kopališčih jemljejo vsak mesec. Ti podatki se potem zbirajo v registrih kopalih voda. Za bazenska kopališča vodi register Inštitut za varovanje zdravja.  


Vzroki za onesnaženost kopalne vode

Kopališča so namenjena številnim dejavnostim, vendar lahko po drugi strani predstavljajo tudi tveganja za naše zdravje. Kopalna voda in njena okolica sta lahko onesnaženi zaradi različnih vzrokov. Med najpogostejše  uvrščamo izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa, izločke sluznic ter iztrebke psov, ptičev in godalcev. Onesnaženost pa povzročajo tudi komunalne in industrijske odpadne vode.  Več o tem v prispevku.