Politika in turizem, se res izključujeta?

Ljubljana - Politična napetost med državama je letos dosegla vrh. Hrvati so kot odziv na blokado Slovenije hrvaškim pristopnim pogajanjem z EU-jem, pred dobre pol leta ustanovili spletno stran bojkotslovenije.tk, ki poziva Hrvate k bojkotu slovenskih izdelkov. Na spletnem portalu Facebook je nastala še skupina za bojkot slovenskih izdelkov, ki danes šteje nekaj manj kot 43.000 članov. Slovenci so odgovorili s skupino: Rdeča luč Hrvaški. Skupina izraža nasprotovanje vstopu Hrvaške v EU zaradi nerešenih mejnih vprašanj s Slovenijo. Nastala je štiri dni po tem, ko je slovenski premier Borut Pahor prvič uporabil besedno zvezo "rdeča luč" v zvezi s Hrvaško in napovedal blokado več poglavji v pristopnih pogajanjih med Hrvaško in EU. Danes skupina šteje dobrih 14.000 članov. Na Facebooku obstaja še mnogo manjših skupinic, ki izražajo nasprotovanje tako Sloveniji, kot Hrvaški, ena izmed takih se imenuje NE gremo na hrvaško morje, šteje pa dobrih 2000 članov. Seveda pa je tu še mnogo skupin, ki so ZA slovensko-hrvaško prijateljstvo, ali pa preprosto izražajo nasprotovanje političnim odnosom: "Me ne brigajo politične razprtije - ŠE GREM NA HRVAŠKO NA MORJE!"



Slovenci bomo"reševali" hrvaško turistično sezono



Kljub hudi politični krvi preliti iz obeh strani, pa, ko pride do dopustovanja Slovencev, se najraje odločamo za hrvaško morje in tudi letošnje leto ni izjema. "Lansko leto je bilo za nas rekordno, imeli smo več kot milijon obiskov iz Slovenije in več kot 6 milijonov nočitev," je povedal Goran Blažić, direktor predstavništva Hrvaške turistične skupnosti v Ljubljani. Vendar pa je število rezervacij iz Slovenije za letošnjo poletno sezono upadlo, nadaljuje Blažić: "Mislimo, da to ni težava, saj je več kot 90 odstotkov slovenskih gostov individualnih gostov, kar pomeni, da se bodo za počitnikovanje na Hrvaškem odločali v zadnjem hipu. Menimo, da lahko ponovimo lansko rekordno leto. Za večino tujih turistov pričakujemo upad, za slovenski trg tega ne pričakujemo, saj smo zaradi bližine, poznavanja jezika in najboljše prilagoditve stroškom najboljša destinacija za Slovenijo." Jože Režonja s turistične agencije Relax pravi: "Na Hrvaškem čutijo krizo predvsem z drugih pomembnih tržišč. V primerjavi z lanskim letom so se jim zmanjšale rezervacije iz francoskega, nemškega in madžarskega tržišča, zaradi teh narodov hrvaški hotelirji čutijo upad, in ne zaradi gostov iz Slovenije." Tudi Majda Dekleva, direktorica Turistično-gostinske zbornice meni, da se Slovenci, ko se odločamo za potovanje, večinoma ne oziramo na politiko: "Mejni spor pri večini Slovencev, ko se odločajo kje dopustovati, nima vpliva. Upad obiska Slovencev na Hrvaškem zaradi politike bo, vendar ne velik."



In kdo bo rešil slovensko turistično sezono?



Po podatkih Banke Slovenije, se je v prvih treh mesecih priliv denarja od tujskega turizma v slovensko bančno blagajno, zmanjšal za devet odstotkov. V prvih štirih mesecih je skupni turistični obisk upadel za pet odstotkov, pri tem se je obisk tujih turistov zmanjšal za 11 odstotkov (vir: SURS). Največji upad občutijo kraji, ki so pretežno usmerjeni v tujski turizem; Ljubljana je imela tako v prvih štirih mesecih kar 23 odstotni upad. Največji upad slovenski turizem čuti s strani angleških, nemških in belgijskih gostov. Obisk je upadel iz vseh držav, razen Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Japonske. Zanimivo pa je, da v turistični agenciji Relax beležijo veliko povečanje letovanja Slovencev v domovini: "Letos beležimo kar 40 odstotni porast tistih, ki bodo počitnikovali v Sloveniji. Odločili so se za slovenska zdravilišča, terme ali slovensko primorje," nam je zaupal Režonja. Marjan Hribar, generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo meni, da upad v turizmu ni dramatičen: "Napovedi za letošnje leto kažejo, da bomo v Sloveniji deležni okoli pet odstotnega padca v panogi turizma, kar ocenjujemo, da ni nič dramatičnega, saj je bilo lansko leto rekordno po vseh kazalnikih, tako da pričakujemo drugo najboljše turistično leto. Mislim, da to v danih razmerah, ni slabo." Hribar zaključi, "da imajo sosednje države na tem področju še veliko večje težave kot Slovenija."