Svinčeni časi ljudstvu prijaznejši?

Že nekaj časa je od takrat, ko so bili podhodi mesto prepiha, simbol urbanega, mestnega, kjer se srečujejo ljudje, ki gredo v različnih smereh in skozi podhod tja tudi pridejo. A vendar ni temu čisto tako v Ljubljani, nekateri so nefunkcionalni, ker ne vodijo nikamor, drugi zanemarjeni in nečisti. Marjan Hočevar, profesor prostorske sociologije, je dejal, da podhodi v mestih, če so dobro zgrajeni in imajo dobro ponudbo, zagotavljajo s prostorskega vidika dostopnost, hkrati pa tudi določene storitve. "V Ljubljani je zelo malo podhodov in še ti so nefunkcionalni," je dejal Hočevar in dodal, da je podhod pri Ajdovščini na primer slabo zgrajen, saj te nikamor ne pripelje, zaradi česar pomeni "slepo črevo", medtem ko je bežigrajski podhod Plava laguna zaradi nedelujočih stopnic sramota za mesto. "Predstavljajte si starejše ljudi, invalide, pa ne gre le za njih, gre za tiste, ki jim Angleži pravijo 'vertically challenged', torej, ki imajo težave z gibanjem, kako pridejo v takšen podhod ali iz njega." Ampak povsod se kaže, kakšen odnos ima Slovenija do mesta, dodaja Hočevar. "Vsi mislimo, da je Ljubljana urbana in "nevem kaj", in govorimo čez češka ali slovaška mesta. Naj gredo pogledat manjše češko mesto, pa bodo videli kakšno je. Slovenci smo "antiurbana" nacija. Vsakdo sanja o tem, da bi živel na podeželju "v miru", to kažejo tudi raziskave," dodaja Hočevar.


Zakaj tekoče stopnice v bežigrajskem podhodu ne delajo?


Ker nas je zanimalo predvsem, zakaj stopnice, ki so edini vhod v podhod Plave lagune s strani tržnice za Bežigradom, ne delajo, smo se obrnili na Mestno občino Ljubljana. Odgovorili so, da "tekoče stopnice pri tržnici Plava laguna niso v lasti Mestne občine Ljubljana, temveč te pripadajo objektom Plave lagune, ki so v skupni lasti vseh etažnih lastnikov stanovanj in lastnikov poslovnih prostorov v podhodu. MOL upravlja tekoče stopnice pri Plavem baru in pri Astri, njihovo nemoteno delovanje zagotavljamo z rednimi dnevnimi pregledi tako  z nadzornnimi službami MOL, OGDP, kot tudi z vzdrževalci. Vse preostale tekoče stopnice, torej pri tržnici kot tudi pri A Banki, niso v lasti MOL." Dejali so, da se problematike v kompleksu Plava laguna zavedajo ter da so že sami poskušali apelirati na lastnike, da bi pričeli ta problem končno urejati.


Lastnik lokala, kateremu pripadajo ene izmed nedelujočih tekočih stopnic, pravi, da bi se morali na zboru lastnikov dogovoriti in vsi prispevati k obnovi teh stopnic, saj "je to sramota, 800 metrov od centra Ljubljane. Če bi bile stopnice čiste in bi delale, bi imel tudi jaz v lokalu verjetno več gostov, a ne gre le zame, tu so še ljudje, ki prihajajo iz podhoda na ploščad na ministrststvo, v banke etc. Če sem jaz lastnik, naj podpišejo, in jih bom popravil," sklene lastnik. Predstavnik v odboru lastnikov podjetij Boris Šušteršič, ki je tudi predsednik društva distrofikov Slovenije, predlaga, naj se lastnina prenese na MOL, saj meni, da je to "objektivno javna površina." Sam je tudi lastnik 42 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Plavi laguni in pravi, da mu lastnina stopnic ne prinaša ničesar, prinese mu lahko le strošek. V stanju, kakršnem so, pa ne služijo nikomur, dodaja Šušteršič in navede izvirni greh. "Do problema je prišlo, ko je nekdo leta 1991nesmiselno tudi te stopnice opredelil kot funkcionalne površine, in ne kot javno dobro." Sem namreč spadajo peš površine - ploščad, atrij in troje pomičnih stopnic (ene so v notranjosti objekta in se sploh ne uporabljajo, čeprav vodijo v podhod ), in so v skupni lasti vseh etažnih lastnikov stanovanj in lastnikov poslovnih prostorov. Celotno območje je bilo z odločbo Upravne enote Ljubljana, izpostava Bežigrad št. 465.48/95-4/2-3, dne 19. marca 1996, določeno kot funkcionalno zemljišče objektu Plava laguna. Mestna občina Ljubljana takrat ni zahtevala njenega mnenja oziroma strokovnega predloga za razmejitev zemljišč Plave lagune, zato so za vzdrževanje teh površin odgovorni lastniki.


Stanje je nezakonito

A ker se lastniki na odboru lastnikov niso uskladili že vsaj osem let, se ni zgodilo še nič. Še več. Kot pravi Hočevar, je tako stanje nezakonito, saj podhod nima dostopa za invalide, ki bi ga po zakonu moral imeti, za kar so odgovorni lastniki. V drugi državi bi ljudje z dobrimi odvetniki tožbo proti takemu stanju dobili, pravi Hočevar. Zaradi stanja so nezadovoljni tudi mimoidoči, ki pravijo, da je skrajni čas, da se zadeva uredi. Naj spomnimo, da je v bežigrajskem podhodu tržnica, restavracija, fotokopirnica, različne trgovine in da je podhod dokaj živahen, a na vprašanje MOL, zakaj ne uredi stopnic na lastno pest, odgovarjajo, da dokler stopnice niso v lasti MOL, tega problema ne morejo reševati, saj je poraba proračunskih sredstev strogo namenska in bi vsakršna drugačna poraba proračunskih sredstev pomenila kršitev, za katero bi bili odgovorni Računskemu sodišču.

Na potezi so torej etažni lastniki, saj je Mestna občina Ljubljana že dala pobudo o prenosu lastništva, vendar brez uspeha. Začetek prenosa na MOL pa lahko opravijo le etažni lastniki, odgovarja MOL.

Naslednja seja etažnih lastnikov naj bi bila okoli 25. maja, a Šušteršič pravi, da ne ve, ali bodo sprejeli njegovo pobudo ali ne.