Tiskane izdaje
S taksijem po prehranski paket
Da se prepričam, ali je bilo pripovedovanje resnično, se postavim pred območno združenje Rdečega križa Ljubljana na Tržaški 132. Prvi prizor ob izstopu iz avtomobila me šokira. Lepo oblečena gospa srednjih let zlaga pakete prehrane, vodo in mleko v prtljažnik novejšega audija. Spomnimo, da mora upravičenec do pomoči sam prevzeti pomoč, v kolikor gre za invalidno osebo, starostnika ali bolnika to lahko prevzame sorodnik ali druga oseba, oziroma mu jo v nekateih primerih dostavijo prostovoljci Rdečega križa Slovenije (RKS). V naslednjih urah po paket prispe veliko ljudi, nekateri pridejo peš, večina v starih avtomobilih ali s kolesi. Gospa, ki čaka na prevoz, mi razloži, da je po paket prišla prvič in jo je sram, zato me prosi, naj je ne snemam. Stavek "ne snemaj" s snemalcem pogosto slišiva. Ljudje so jezni, obupani ali pa jih je sram. Nato le zagledam taksi, gospod vanj zloži vodo. Kasneje se zgodi prav to, o čemer mi je razlagala taksistka; moški srednjih let se pripelje s taksijem, prevzame hrano, nato pa ga v starem, črnem BMW pobere prijatelj.
Da je takih zgodb še več, zvem od taksistke T.P.L., ki vozi za eno večjih in cenejših taksi služb v Ljubljani. Ta nam zaupa, da je pozivov na Tržaško 132 do deset na dan. "Odvisno je od dneva do dneva. Danes sem recimo pobrala gospoda pri stavbi Toyote, ki je v bližini Rdečega križa. Šele ko sem prispela na cilj in je gospod začel nalagati vodo v prtljažnik, sem spoznala, da nalaga vodo iz RK. Gospod se je odpeljal do Savskega naselja, za taksi pa je odštel 6,99 evra. Koliko ljudi pa se od doma pelje do Rdečega križa, ne vem, saj slišimo in knjižimo le začetno destinacijo. Vem pa, da se kar nekaj ljudi pelje od doma do Tržaške. Imela pa sem tudi primer, ko sem peljala gospo iz Rakove jelše na Rdeči križ, jo tam počakala in odpeljala nazaj. Za taksi je odštela približno 10 evrov."
M.D. iz druge taxi družbe, mi zaupa: "Pogovarjala sem se s kolegi taksisti, a se nihče ne želi izpostavljati. Povedali so mi, da je takih primerov od dva do tri na teden in da jih pokličejo ljudje brez lastnega prevoza. Ti ljudje navadno živijo izven mesta, oziroma na drugem koncu Ljubljane. Najpogosteje se zgodi, da jih taksist odpelje od doma do RK, jih tam počaka, da naložijo hrano, nato pa odpelje domov."
Taksist T.D pa o prevozih do Tržaške 132 pravi: "Že dolgo vozim taksi in ljudi, ki se peljejo iz RK je vsak dan več. Veliko jih pravi, da nimajo lastnega prevoza, paketov pa ne morejo nesti na avtobus, saj so ti pretežki. Nekateri so res reveži, drugi pa spet ne. Ne razumem, zakaj mlad fant naroči taksi od doma do RK, ko bi se lahko usedel na avtobus. Žeton stane en evro, taksi pa vsaj pet evrov v eno smer. Ne razumem."
Očitno je, da se prejemniki denarne in drugih oblik socialnih pomoči razlikujejo med seboj. Medtem ko se eni po prehranski paket pripeljejo z dobrimi avtomobili ali pa plačujejo za taksi, drugi natovarjajo pakete na stara kolesa, ki se teži mleka, vode in hrane, komaj upirajo. Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je 11,5 odstotna, revnih je čez 200.000 ljudi. Od teh jih 62.730 (podatek za marec 2009) prejema denarno socialno pomoč. Pod pragom revščine živi 16,3 odstotka samozaposlenih oseb. Prav glede teh je 28.11.2008 na novinarski konferenci Statističnega urada RS Stanka Intihar iz oddelka za statistiko življenjske ravni, opozorila, da že v uradne evidence prijavljajo manj dohodkov, kot jih imajo. "To so podjetniki, ki se vozijo v luksuznih avtomobilih, po statističnih izračunih pa zapadejo pod prag revščine," je povedala.
Kaj pravi Rdeči križ?
Po ocenah RKS dobljena pomoč v obliki hrane ne bodo zadostovala do konca leta. Morda trenutno ni pomembno kdo dobi paket v roke. Ob morebitnem ponovnem pomanjkanju zalog, bodo lačni razmišljali drugače. Na RKS smo naslovili vprašanje, kako izvajajo nadzor nad prejemniki in na kakšne načine pazijo, da pomoč pride v prave roke. Neva Petek nam je odgovorila: "Pomoč iz Ukrepa dobave hrane razdeljujemo na podlagi meril Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, drugo pomoč pa na podlagi priporočil Centrov za socialno delo, Krajevnih organizacij Rdečega križa ter drugih ustanov in institucij (šol, društev upokojencev, invalidskih organizacij)."
S tem vprašanjem smo se obrnili tudi na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Branka Knafelc nam pojasni, da ministrstvo nima nadzora nad podeljevanjem paketov, imata pa ga RKS in Karitas. Nadalje pojasnjuje, "da ministrstvo le oblikuje merila, na podlagi katerih je nekdo upravičen do te pomoči. Glede nadzora nad prejemniki denarnih in socialnih sredstev ministrstvo le-tega izvaja s pomočjo informacijskega sistema, ki je povezan z drugimi sistemi, na primer s centralnim registrom prebivalstva. Z DURS sistem ni povezan, podatke pridobivamo s prošnjo za pridobitev podatkov. Če kdo meni, da znanec ali sorodnik prejema denarno socialno pomoč, pa do nje ni upravičen, lahko poda prijavo. Osebi, ki želi izvedeti ali nekdo prejema denarno socialno pomoč, smo dolžni te podatke tudi posredovati, saj gre za javna sredstva in zato so tudi imena upravičencev na nek način javna. Ko ministrstvo prejme takšno pijavo, jo posreduje pristojnemu centru za socialno delo, evidence teh prijav pa ministrstvo ne vodi." Sogovornica še doda, da se prijave pogosto izkažejo za neresnične, in so, po njenih besedah, dejanje "foušije".
Pomoč v prave roke
Generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj in generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic sta osmega aprila na vprašanje Dela, ali organizaciji sodelujeta, da bi se izognili podvajanju pomoči istim osebam, kar bi onemogočilo pomoč drugim, ki jo prav tako potrebujejo, odgovorila, da skrbijo za preglednost in to, da pomoč pride v prave roke. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dodal, da imamo v Sloveniji »nekaj težav zaradi akumulacije pomoči«, zato na ministrstvu načrtujejo uvedbo tako imenovane socialne kartice.
Kot so nam še sporočili iz ministrstva, še ne vedo, kdaj bo kartica uvedena, saj so za to potrebne podrobnejše analize in razmisleki.
Vse poti vodijo do centrov za socialno delo
Ti so pravzaprav edini pravi nadzorni organ. Kadar center za socialno delo (CSD) ugotovi, da bi bilo potrebno izdati drugačne odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči (DSP), po uradni dolžnosti prične postopek ugotavljanja upravičenosti. V nadaljnem postopku center tako razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena pomoč in ugotovi njeno prenehanje. Lahko določi tudi drugo višino pomoči oz. določi drugo obdobje prejemanja denarne socialne pomoči. V primerih, da je upravičenec podatke prikazoval lažno, jih zamolčal, podal neresnico ali da je bila odločba izdana na podlagi kakšnega drugega nedovoljenega ravnanja, center odločbo odpravi.
V enem izmed ljubljanskih centrov nam je sogovornik, ki želi ostati neimenovan, o ljudeh, ki prikrivajo premoženje, povedal: "Prijav ni veliko. Približna ocena bi bila od 10 do 20 na leto. Večina teh je anonimnih, saj se ljudje ne želijo izpostavljati. Strokovni delavci, ki delamo na področju DSP, bi morali pri svojem delu opravljati več obiskov na terenu, vendar pa je trenutno stanje tako, da je pri količini dela, ki ga imamo, nemogoče za vsakega prejemnika DSP opraviti obisk na terenu. Med uradnimi urami centrov strokovni delavci sprejemamo vloge in stranke. Edini čas, ki nam ostane za vodenje postopkov (predvsem izdajanje odločb in ugotavljanje upravičenosti) so neuradni dnevi in obenem opravljanje terenov je zelo težko izvedljivo. Kadrovsko smo centri na področju DSP prešibki." Količina dela pa se povečuje, nadaljuje naš sogovornik: "Centrom se nalaga čedalje več nalog, ob tem pa ni kadrovskih okrepitev, ki bi bile nujne."
Ko CSD vodi postopek, podatke o premoženju (stanje na računu vrednostnih papirjev, lastništvo vozil in nepremičnega premoženja) preverja in pridobi tudi po uradni dolžnosti. V vlogi vlagatelj navede tudi številko osebnega računa ter priloži bančne izpiske. CSD pa na podlagi podatkov Banke Slovenije tako lahko ugotovi (takih primerov je kar nekaj), da ima vlagatelj pri isti ali drugi banki odprt še kakšen račun, za katerega pa ni predložil bančnih izpiskov oz. podatkov o stanju. Center od banke zahteva tudi te podatke in lahko se izkaže, da je stanje na tem račun kar visoko ali pa ima oseba privarčevana sredstva. Največkrat CSD dobi npr. prijavo, da se nekdo vozi z dobrim avtom in prejema denarno socialno pomoč: "Mogoče je to res, vendar pa CSD vedno preveri lastništvo osebnega vozila po uradni dolžnosti in izkaže se, da na podlagi uradnih evidenc prejemnik pomoči nima v lasti osebnega vozila oz. je le-to napisano na drugo osebo." Pogosto se izkaže, da se prejemnik DSP vozi z dragim avtom, ki pa je napisan na ime sorodnika, pa čeprav ta samo "posodi" ime. V takem primeru ima CSD zvezane roke.
V okviru Inšpektorata za delo deluje tudi Socialna inšpekcija, ki pa nadzoruje le zakonitost dela centrov za socialno delo. "Nimamo pa službe ali inštitucije, ki bi preverjala prejemnike denarne socialne pomoči. Tako službo bi bilo potrebno ustanoviti, saj bi centrom olajšala delo ter pripomogla k temu, da bi pomoč resnično dobili tisti, ki jo potrebujejo," zaključi naš sogovornik.
Pride pomoč v prave roke?
