Tiskane izdaje
Kot je dejal, je vesel, da so imeli oškodovanci danes priložnost za pogovor s strokovnim direktorjem ljubljanske Pediatrične klinike Cirilom Kržišnikom in članom odbora Davidom Neubauerjem, ki so ga zelo pozitivno sprejeli.
O izrazu "napačno presodil", ki ga je odbor sprejel v svojem sklepu, je Pitako dejal, da se kot pravnik s to oznako ne strinja. Po njegovem mnenju je bil izraz konstruiran z namenom, da nima nobenih kazenskopravnih, civilnopravnih, stanovskopravnih in tudi ne delovnopravnih posledic.
Kot je poudaril Pitako, oškodovanci pričakujejo, da bo prišlo do "ukrepanja proti tem ljudem, da tega ne delajo več ali da priznajo svojo krivdo, kar do sedaj še očitno niso".
O odškodninski tožbi po njegovih besedah starši še niso razmišljali, saj "na materialni način ne bodo dobili zadoščenja, kot si ga želijo". O tem bodo, tako Pitako, razmišljali, ko bodo lahko "ocenili, kakšna ta škoda je".
Remškar: Izjava zdravniške zbornice opozorilo vsem bolnišnicam
Izjava zdravniške zbornice o primeru Nekrep je opozorilo vsem bolnišnicam, da morajo svoje strokovne interne nadzore "opraviti maksimalno natančno" in biti pri tem "maksimalno pošteni" do bolnikov in svojih zaposlenih, meni Janez Remškar z ministrstva za zdravje. Kot je dejal, njihov namen ni, da se iščejo "gnila jabolka", ampak da bo napak manj. V interesu ministrstva in tudi v interesu zdravstva ni, "da se pristopa h kaznovanju, naš namen je predvsem v tem, da bi ti strokovni nadzori oz. javljanje posameznih napak, ki vendarle niso tako pogoste, bilo urejeno tako, kot si želimo na ministrstvu", je danes v izjavi za javnost povedal direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Remškar.
Po njegovih besedah naj bi se o takih nesrečnih dogodkih v vseh bolnišnicah in zdravstvenih domovih posvetovali in "pogovorili odkrito, brez namena kaznovanja posameznika ali celotnega tima, predvsem z namenom, da se te napake ne ponovijo, da se na teh napakah posameznik in institucija učita".
Odbor: Zdravnica zmotno presodila izvid
Odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije je v primeru Nekrep presodil, da je prišlo po prejetju preverjenega izvida visoke vrednosti amoniaka v krvi do zmotne presoje, je na današnji novinarski konferenci predstavil član odbora David Neubauer.
Kot je dejal Neubauer, je odbor na izredni seji 3. marca, ko so preučili mnenja strokovnjakov iz Avstrije in Nemčije ter mnenja slovenskih strokovnjakov, sprejel šest sklepov. Po njihovem mnenju je bila začetna diagnostična obravnava bolnika z opravljenimi preiskavami in pregledi glede na simptome in nevrološko stanje bolnika v skladu z medicinsko doktrino.
Prav tako je bilo primerno simptomatsko zdravljenje na intenzivni enoti do ugotovljene povišane vrednosti amoniaka v krvi, po prejetju izvida krvi okoli 1. ure zjutraj pa "je prišlo do zmotne presoje in nespoznane vrojene napake presnove, zato so dodatne ukrepe začeli izvajati šele zjutraj", je predstavil Neubauer.
Zdravnica bi morala takoj začeti z ustreznim zdravljenjem
Kot so sklenili na odboru, bi morala dežurna zdravnica ob ugotovitvi povišane vrednosti amoniaka takoj začeti z ustreznim zdravljenjem oz. otroka takoj premestiti v ustrezno drugo bolnišnično enoto. Zdravnik, ki je odredil prevoz v ljubljanski UKC, pa je glede na povišan sladkor v krvi pri bolniku pred prevozom presodil, da bi z višjo koncentracijo glukoze lahko dodatno ogrozil otrokovo zdravje, menijo na odboru.
Ob tem pa po njihovem sklepu "ni mogoče z gotovostjo trditi, da bi otrok preživel ali bolezen prestal brez škode tudi ob ustreznem zdravljenju".
Kot je poudarila predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec, danes poročajo o ugotovitvah odbora za strokovno-medicinska vprašanja, "ki ne izreka ukrepov" zoper zdravnike, ampak podaja "samo svoje strokovno stališče na podlagi vseh dokumentov". Za govorjenje o krivdi v smislu kazenske odgovornosti zato po njenih besedah zbornica nima nobene pristojnosti.
Kakšni ukrepi lahko doletijo zdravnico?
Sicer pa, kot je pojasnila, postopek pri zdravniški zbornici teče tudi na razsodišču, "ki je neodvisen in avtonomen organ zbornice". Ko bo ta končan, "se lahko izrečejo tudi ukrepi". Na vprašanje, ali zdravnici grozi odvzem licence, je odgovorila, da je med ukrepi sodišča poleg odvzema licence tudi javni opomin, ki je "zelo težek ukrep za vsakega zdravnika, četudi zgleda, da je mogoče premajhen".
Kot je dejala, so sklepe odbora tik pred novinarsko konferenco predstavili tudi staršem umrlega otroka. "Pogovor s starši je bil zahteven, težak, ponudili smo priložnost za nadaljno komunikacijo, zavezali smo se, da bomo poskušali odgovoriti na vsa vprašanja, na katera imamo ustrezna pojasnila, in razšli smo se s stiskom rok," je opisala predsednica zdravniške zbornice.
Ta primer je po njenih besedah že imel neposredne posledice "v smislu višje osveščenosti slovenskih zdravnikov do same klinične slike takega stanja".
Na novinarsko vprašanje, ali bi bila verjetnost otrokovega preživetja večja, če bi ga zdravili v Ljubljani, je strokovni direktor Pediatrične klinike Ciril Kržišnik odgovoril, da bi mu v Ljubljani med drugim "ob sprejemu zanesljivo aplicirali hipertonično glukozo" in opravili postopek zdravljenja s hemodializo, če se vrednosti amoniaka ne bi znižale. Po njegovih besedah je verjetnost otrokovega preživetja odvisna tudi od tega, kdaj oz. v kakšnem stanju bi otrok prišel na zdravljenje, če bi prišel, "ko je bil še možen kontakt z njim, bi bila ta verjetnost večja".
V UKC Maribor še niso prejeli dokumentov zdravniške zbornice
V UKC Maribor s strani Zdravniške zbornice Slovenije niso prejeli še nikakršnih dokumentov v zvezi s sklepom odbora za strokovno-medicinska vprašanja glede primera Nekrep, so sporočili z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor.
Kot navajajo v UKC Maribor, bodo omenjeni sklep takoj, ko ga bodo prejeli, tudi proučili "in na osnovi tega sprejeli odločitve, ki jih bomo sporočili tudi javnosti".
