Vinogradniška vojna za Ljutomersko-Ormoške gorice

Ljutomer, Ormož – Že 18. marca je skupina poslancev s prvopodpisanim prejšnjim ljutomerskim županom Francem Juršo v hitri parlamentarni postopek vložila predlog spremembe zakona o vinu iz leta 2006, ki je do danes med vinogradniki in vinogradniškimi podjetji znotraj Ljutomersko-Ormoških goric pa tudi v širšem vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija dvignil veliko prahu in povzročil razkol. V ponedeljek bo predlog že v obravnavi v parlamentu. Bistvo predlaganih sprememb je, da naj bi vinorodni podokoliš Ljutomer-Ormož, ki je zdaj del velikega štajerskega okoliša, postal samostojni okoliš, ta pa bi se preimenoval v vinorodni okoliš Jeruzalem Slovenija.

To bi po trditvah predlagateljev prineslo večjo prepoznavnost tukajšnjih vin v svetu. Kritiki predloga sprememb zakona pa vidijo v tem le poskus zagotoviti monopolni položaj Puklavčevim, ki so lastniki edinih dveh velikih kleti v predlaganem novem vinorodnem okolišu, v Ljutomeru in Ormožu. Sprememba bi namreč lahko preprečila prodajo grozdja prleških pridelovalcev zunaj meja okoliša Ljutomersko-Ormoških goric, ker bi zunanji kupci po zakonu iz takšnega grozdja lahko pridelali le ceneno deželno vino in bi temu primerno nizko plačali tudi grozdje.

Ker so postale kritike hitrega postopka spreminjanja ureditve vinorodnih okolišev brez strokovnih argumentov po tem, ko je predlog sprememb obravnaval parlamentarni odbor za kmetijstvo, vse glasnejše in ostrejše, je prvopodpisani Franc Jurša včeraj pripravil tiskovno konferenco, na kateri je še enkrat ponovil razloge za predlagane spremembe.

Predsednik Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer Miran Torič pa je dejal, da se v društvu o takšnih spremembah pogovarjajo že 15 let in da so bile gorice samostojni vinorodni okoliš vse do sprejetja zadnjega vinskega zakona leta 2006. Zdaj se počutijo prikrajšane, ker so vrženi v skupni lonec velikega štajerskega okoliša, je še dejal in izrazil bojazen, da bodo pridelovalci na tem območju postali le surovinska baza za velike kleti v drugih krajih štajerskega okoliša, kjer je vedno manj vinogradov in jim kakovostnega grozdja primanjkuje. Podobno so povedali tudi predsednik vinogradniškega društva Jeruzalem Aleksander Štampar, Mirko Munda iz kluba Šipon in Mitja Kos, predstavnik Salona Jeruzalem.

Mitja Herga iz kleti družbe Puklavec & Friends pa je opozoril, da je 40 odstotkov vinogradov okrog Svečine pri Mariboru že v lasti Avstrijcev, ki tam gradijo kleti, grozdje pa nameravajo kupovati tudi v Ljutomersko-Ormoških goricah.

Nasprotniki podpisujejo peticijo

Medtem pa so nasprotniki predlaganih sprememb že zbrali okrog 50 podpisov pod peticijo. Podpisali so jo direktorji večjih okoliških kleti, kot so Radgonske gorice, VV Kapela, Dveri Pax in Ptujska klet, pa tudi znani večji zasebni vinogradniki, kot so Stanko Čurin s svojimi nasledniki, Steyer, Kupljen in drugi. Še zlasti so zakrbljeni v družbi Dveri Pax, ki ima 30 hektarov vinogradov v Ljutomersko-Ormoških goricah, 20 v kapelskih in 18 pri Mariboru, klet z vso opremo pa so zgradili pri Mariboru. »Če bodo spremembe zakona sprejete, iz grozdja iz vseh naših vinogradov po zakonu ne bomo več mogli pridelovati kakovostnih in vrhunskih vin, ker bo grozdje iz dveh različnih vinorodnih okolišev, z mešanjem takšnega grozdja pa je dovoljeno pridelati le deželno vino,« je pojasnil direktor Dveri Pax Danilo Flakus.

V razpravi pred ponedeljkovo obravnavo predloga sprememb zakona v parlamentu se je oglasila tudi stroka. Strokovno neutemeljeni in po njihovem mnenju nepotrebni spremembi tako nasprotujejo v Kmetijskem inštitutu Slovenije, odločno ji nasprotuje tudi starosta slovenske enologije dr. Slavica Šikovec, ki je prepričana, da je to le ustvarjanje monopola, negativni odmevi so prišli tudi z Biotehniške fakultete, spremembi pa nasprotuje tudi Vinska družba Slovenije, ki povezuje približno polovico slovenskih tržnih pridelovalcev grozdja in vina. S predlagano spremembo se ne strinjata niti ljutomerska županja Olga Karba in župan Ormoža Alojz Sok.