Tiskane izdaje
Raka – Dolenjski vinogradniki so na izredni skupščini Zveze društev vinogradnikov Dolenjske zavrnili tudi najnovejši predlog izračunavanja katastrskega dohodka. V opozorilu, da bi desetkratno povečanje tega dohodka vodilo v dodatno krčenje vinogradov, so se jim pridružili vinogradniki iz Bele krajine in bizeljsko-sremiškega okoliša.
Zveza društev vinogradnikov Dolenjske združuje šest tisoč članov, v drugih dveh okoliših v vinorodni deželi Posavje pa je še okoli dva tisoč vinogradnikov. Vlado in kmetijsko ministrstvo skupaj pozivajo, da pripravita nov model za izračun katastrskega dohodka, ki bo zagotavljal vzdržno, sorazmerno in pravično davčno osnovo za obdavčitev kmetijstva in gozdarstva.
Sedanji izračuni kažejo na nesorazmerno visoko obremenitev vinogradništva, sadjarstva in gozdarstva. Pred tem pričakujejo ureditev kakovostnih evidenc in podatkov, ki bodo osnova za izračun pravične davčne osnove.
Vinogradniki, sadjarji in kmetje na nogah že od aprila
Dolenjski, belokranjski in posavski vinogradniki do uveljavitve izračunov po novem modelu se strinjajo z dogovorjenim letnim zvišanjem katastrskega dohodka za deset odstotkov. Nasprotujejo predlaganemu enotnemu katastrskemu dohodku za grozdje in vino ter vztrajajo, da se vsa kmetijska zemljišča, gozdovi, stavbišča in objekti, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo, izločijo iz obdavčitve nepremičnin.
Vinogradniki, sadjarji in vse slovensko kmetstvo so na nogah že od aprila, ko je bila prva razgrnitev novih tabel katastrskega dohodka. Najbolj so poskočili prav vinogradniki v jugovzhodni Sloveniji, saj so jim nameravali dvigniti katastrski dohodek s 113 evrov na 4512 evrov na hektar. Poleg tega naj bi imeli po novem najvišji katastrski dohodek v vsej državi, ki bi bil tudi trikrat višji kot na območjih, kjer je obdelava zaradi položnejših terenov, večjih kompleksov in prijaznejšega vremena mnogo lažja.
Bili so tudi popolni nesmisli znotraj regije. Sosednja vinograda v istem vinorodnem okolišu bi imela zaradi lege v različnih statističnih regijah zelo različna katastrska dohodka, tisti v jugovzhodni Sloveniji 4512 evrov, drugi v spodnjeposavski regiji pa 2630 evrov.
Na mizi že tretji predlog
A katastrski dohodek bi se krepko zvišal vsem vinogradnikom in drugim pridelovalcem v kmetijstvu. Najmanj, v povprečju za dvakrat, bi se zvišal za njive, za sadovnjake petkrat, za gozdove pa osemkrat. Po teh izračunih bi se katastrski dohodek na ravni države iz sedanjih 61 milijonov evrov zvišal na 311 milijonov.
To je bilo dovolj, da so se oglasili pridelovalci iz vse Slovenije, sindikat, Kmetijsko-gozdarski zavod in zbornica. Dosegli so nov izračun, za katerega pa je bilo takoj jasno, da ne bo zdržal, saj naj bi bil po njem katastrski dohodek dvakrat manjši od sedanjega, čeprav je bil marsikateri še vedno nekajkrat višji od sedanjega.
Zdaj je na mizi tretji predlog, po katerem skupni katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti znaša okoli 70 milijonov evrov, iz gozdarske pa 80 milijonov evrov. Vinogradniki v jugovzhodni Sloveniji niti z njim niso zadovoljni. Sporna je predvidena izenačitev katastrskega dohodka za vso državo v višini 1336 evrov za povprečni hektar vinograda in enotni katastrski dohodek za grozdje in vino, kar bi prizadelo tiste, ki prodajo grozdje.
»Tak katastrski dohodek bo vinogradništvo prepolovil«
»25 let smo na vseh vinogradniških in vinarskih kongresih ugotavljali, da je premalo obnove nasadov in da izgubljamo površine. Namesto kakšne spodbude dobimo predlog za desetkratno povečanje katastrskega dohodka. Če bi bila to tako dobičkonosna dejavnost, se vinogradi ne bi vsako leto krčili, kar bi moralo skrbeti državo, ko predvideva višjo obdavčitev. To je butalska kmetijska politika,« je opozoril predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše.
Predsednik semiških vinogradnikov Ivan Bukovec je pristavil, da bo tak katastrski dohodek vinogradništvo prepolovil. To bi pomenilo dodatno zaraščanje naše krajine, saj še posebej na jugovzhodu države trta raste na območjih, ki niso primerna za nobeno drugo kulturo.
Na izredni skupščini Zveze društev vinogradnikov Dolenjske ni bilo nikogar od tistih, ki z vedno novimi izračuni razburjajo slovensko kmetstvo. Ker se zgovarjajo na nepravilne podatke, so vinogradniki poudarili, naj potem sploh ne preračunavajo, dokler ne bodo imeli pravilnih. Pridružujejo se jim sadjarji.
Novi izračun je bistveno manjši od tistega s šestdesetkrat višjim katastrskim dohodkom, a tudi 1600 evrov na hektar oziroma skoraj sto odstotkov več kot zdaj je zanje povsem nesprejemljivo.
