Tiskane izdaje
Tudi druga dva zakona, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v ožjih strokovnih skupinah že pripravljajo, kdaj bosta zrela za javno obravnavo, pa Borut Miklavčič ni povedal. O zakonu o zdravstveni dejavnosti poteka javna obravnava od 10. junija, končana bo 16. septembra, njegove ključne spremembe pa je podprl tudi nacionalni socialno-ekonomski svet. Edini hud nasprotnik večine sprememb je bil po ministrovih navedbah predstavnik zdravniške zbornice.
Sicer pa slovenski zdravstveni sistem za zdaj še deluje, zagotavlja Miklavčič, o čemer pričajo tudi podatki o tem, da je bilo lani deset milijonov obiskov v primarnem zdravstvu, štiri milijone v specialističnih ambulantah, 348.000 bolnikov je bilo hospitaliziranih. Kako bo z delovanjem sistema v prihodnje, je težko reči, saj bo zaradi večanja števila starejšega prebivalstva, nove in drage medicinske tehnologije ter zaostrenih gospodarskih razmer težko zagotavljati obstoječi standard. Reforme so po Miklavčičevih navedbah nujne tudi zaradi novega sistema plač v javnem sektorju, s katerim je »gospod Virant spraznil zdravstveno blagajno. Spraznil jo je resor, ki zanjo ni odgovoren,« je dodal minister in navedel primer ptujske bolnišnice: lani je za plače namenila 4,3 milijona evrov, letos skoraj 5,3 milijona.
»Jeseni čaka zdravstvo dogovor o samoomejevanju stroškov, sicer bodo posledice zelo hude,« je še napovedal. Za nov zakon pa je dejal, da bo ljudem zagotavljal bolj enakopraven in varen dostop do zdravstvenih storitev, dajal veljavo primarni zdravstveni dejavnosti in zdravstvenim domovom ter določil pogoje za izdelavo mreže zdravstvene dejavnosti. »Primer Brežic jasno kaže, da bi zakon pogorel, če bi najprej prišli v parlament z mrežo. Vsi so namreč za reforme, če se z njimi nič ne zgodi,« je bil kritičen minister. Omenil je še nekatere zakonske novosti, ki bodo spremenile pravice zavarovancev, med njimi predvsem tisto, ki lahko povzroči, da nespoštovanje navodil zdravnika pomeni izgubo pravice do bolniškega nadomestila.
Konferenca SD na Rogli je podprla prizadevanja za reformo zdravstvenega varstva in sistema v Sloveniji ter predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti. Predvsem pri podeljevanju koncesij pomeni predlog zakona bistven napredek in izboljšanje dosedanjega stanja, ko je šlo podeljevanje koncesij na škodo javnega zdravstvenega varstva, je bilo slišati v razpravi. Tudi poslanka Andreja Črnak Meglič je zakon ocenila kot dobro osnovo za reformo, opozorila pa na nekaj vprašanj, do katerih je površen. Po njenem mnenju glede nadzora in sankcij ne razmejuje javnega od zasebnega, poleg tega pa daje preveliko težo zdravniški zbornici. Sama nasprotuje obveznemu članstvu v zbornici, bolj primerno bi se ji zdelo, da bi nadzor izvajala agencija za kontrolo kakovosti. Srečko Čater pa je kot predstavnik svobodnih sindikatov in delavske zveze v konferenci SD opozoril, naj bodo spremembe usmerjene v izboljšanje celotnega zdravstvenega sistema, ne pa zgolj v razmejevanje javnega od zasebnega.
Iz tiskane izdaje Nedela
