Tiskane izdaje
Postopno do leta 2020 pa naj bi se izboljševale tudi plače javnim uslužbencem, ki jim na podlagi stavkovnih sporazumov in krovne kolektivne pogodbe poleg dodatnega razreda pripada še zvišanje za dva, tri ali celo štiri plačne razrede. Vsem zaposlenim v javnem sektorju, razen zdravnikom, funkcionarjem in direktorjem, pa bo prvi plačilni razred, ki za posameznika pomeni štiriodstoten dvig plače, pripadel že pri januarski plači. V ločenih pogajanjih z vlado sta se policijska sindikata izpogajala še, da bodo v prihodnjih treh mesecih naročili primerjalno analizo vrednotenj delovnih mest za uniformirane poklice ter se zavezali, da bodo rezultate analize spoštovali pri zvišanju plač.
Odprava zadnjih varčevalnih ukrepov
S 4,9-odstotno gospodarsko rastjo v letu 2017 so se izpolnili tudi pogoji za sprostitev varčevalnih ukrepov na področju družinskih transferjev. Materinsko nadomestilo je po novem neomejeno, starševsko nadomestilo, ki je do zdaj znašalo 90 odstotkov osnove in je bilo omejeno na dvakratnik povprečne plače, pa bo znašalo sto odstotkov osnove in bo omejeno na dvainpolkratnik povprečne plače. Vsem, ki imajo veljavno pravico do materinskega, očetovskega oziroma starševskega nadomestila v višini 90 odstotkov osnove, bo izdana nova odločba.
Dodatek za veliko družino, ki bo predvidoma izplačan aprila, bodo prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj. Do njega so upravičene vse družine z najmanj tremi otroki, a pod pogojem, da imajo eden od staršev in otroci skupno stalno bivališče v Sloveniji. Tako bodo vse družine s tremi otroki dobile 395 evrov, s štirimi ali več otroki pa 480 evrov. Predvidoma bo nakazila deležno 4000 družin več. Za vse upravičence do otroškega dodatka in za vse, ki so lani vložili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino, center za socialno delo odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti. To pomeni, da jim ni treba vlagati posebne vloge. Vsi drugi morajo za uveljavljanje pravice oddati vlogo.
Do državne štipendije bo letos predvidoma upravičenih dodatno še 8500 dijakov in študentov, saj se je cenzus za pridobitev državne štipendije s 576,89 evra neto na mesec na družinskega člana zvišal na 659,30 evra na člana. Vlogo za dodelitev štipendije morajo vložiti tako tisti, ki jim je bila štipendija v preteklosti zavrnjena zaradi preseganja cenzusa, kot tudi vlagatelji, ki jim državna štipendija miruje zaradi preseganja cenzusa.
Z uveljavitvijo novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih se ohranja tudi osnovni znesek minimalnega dohodka, ki bi se 1. januarja sicer znižal za 60 evrov. Denarna socialna pomoč za samsko osebo tako še naprej znaša 392,75 evra, varstveni dodatek za samsko osebo 577,34 evra, pogrebnina 785,05 evra in posmrtnina 392,75 evra.
Redna in izredna uskladitev pokojnin
Tudi letos se bodo pokojnine uskladile redno in izredno. Februarja bo najprej na vrsti 2,8-odstotna redna uskladitev, decembra pa še izredna uskladitev, ki bo odvisna od gospodarske rasti za leto 2019. Ob več kot triodstotni rasti bruto domačega proizvoda bo enoodstotna, ob več kot štiriodstotni gospodarski rasti bo 1,5-odstotna, ob več kot petodstotni rasti pa bo znašala dva odstotka. Z rednim izplačilom julijske pokojnine bo vsem upokojencem izplačan tudi letni dodatek, in sicer v petih različnih zneskih.
Za izplačilo pokojnin je načrtovanih 4,6 milijarde evrov, kar je v primerjavi z oceno za lani 3,9 odstotka več. Glavnino odhodkov za pokojnine so odhodki za starostne pokojnine, ki bodo 4,7 odstotka višji od ocene za letos predvsem zaradi uskladitev pokojnin in rasti povprečnega števila starostnih upokojencev.
Za upokojitev potrebnih 60 let in 40 let pokojninske dobe
Za starostno upokojitev bodo tako ženske kot moški morali letos dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako moški kot ženske se bodo lahko upokojili tudi s 65 leti starosti in najmanj 15 leti zavarovalne dobe, ženske pa tudi s starostjo 64 let in šest mesecev ter najmanj 20 leti pokojninske dobe. Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih mogoče pridobiti tudi pri nižji starosti, na primer, če je zavarovanec skrbel za otroka, služil obvezni vojaški rok oziroma vstopil v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti. Za izračun pokojninske osnove se bodo tako kot že lani upoštevale osnove, iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970.
