Tiskane izdaje
Čeprav bo kmalu izšel že štirinajsti razpis vpisa v višje strokovne šole in čeprav imajo tovrstni krajši terciarni izobraževalni programi v Evropi že dolgoletno tradicijo, so v Sloveniji za marsikoga višje šole komaj kaj več kot srednje in veliko manj kot naše strokovne visoke šole. Razumljivo, saj te diplomantov višjih šol po obstoječi zakonodaji niso dolžne vpisati niti v drugi letnik, čeprav je tudi višješolski študij ovrednoten z bolonjskimi kreditnimi točkami.
Takih vrednotenj doslej ni moglo premakniti niti to, da se na višje šole iz leta v leto vpisuje več študentov – v tem študijskem letu jih je skupno že 16.813. Zdaj pa so višješolski študenti, ki jih je dr. Pavel Zgaga, ko je bil državni sekretar ministrstva za šolstvo in šport, nekoliko žaljivo označil za »drobne krompirje«, dobili svojevrstno zadoščenje.
Zanje se namreč zdaj javno potegujeta kar dve ministrstvi oziroma dva vplivna ministra. Prvo je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki želi, po napovedi ministra Gregorja Golobiča, višje strokovno šolstvo v okviru predvidenih resornih sprememb vrniti k visokemu šolstvu. Minister, pristojen za visoko šolstvo, je v tej zvezi nedvoumno izjavil, da se je s kolegom Lukšičem o tem že pogovarjal in da ne pričakuje težav pri dogovoru, saj da naj bi šlo le za načelno vprašanje. Drugo je ministrstvo za šolstvo in šport, ki so mu višje strokovne šole pripadle z resornimi spremembami na začetku mandata prejšnje vlade in ki ima, sodeč po nedavnem odprtem pismu ministra Igorja Lukšiča, kopico strokovnih argumentov, zakaj bi jih rad obdržal še naprej.
Na omenjeno odprto pismo ministra za šolstvo bi lahko gledali kot na dobrodošlo javno polemiko o ministrskih pristojnostih, ki naj se rešujejo – tako tudi nakazuje Lukšičevo pismo – izključno s strokovnimi argumenti. Toda pri tem vendar moti vsaj dvoje. Minister Lukšič v svojem pismu eksplicitno trdi, da ideje, da bi višje šolstvo urejali na enak oziroma podoben način kakor visoko šolstvo, zagovarja manjši del višjih šol. V tem pismu tudi ni niti besede o tem, da sta z ministrom Golobičem doslej že govorila o tem, čigava odgovornost naj bo sistem višjega strokovnega šolstva.
Ali sta se sploh kdaj in kaj sta se v zvezi z višjimi šolami ministra pogovarjala, vesta le onadva sama. Toda glede druge sporne trditve so višje šole ministra Lukšiča v pismu, ki ga je njihova skupnost naslovila na obe ministrstvi in v katerem se argumentirano zavzemajo za povezavo z visokim šolstvom, vsekakor postavile na laž. Precej nerodno za ministra.
Zakaj bi se Lukšič zaradi višjih šol izpostavljal dvomom o svoji verodostojnosti, če gre res za zgolj načelno vprašanje? Nekateri že ugibajo, ali morda »obrobni« problem resorne umestitve višjih šol nakazuje globlji konflikt med ministroma sorodnih resorjev oziroma njun spopad za večji vpliv na načrtovane spremembe zakona o državni upravi.
A to ne bi smelo zakriti odgovora, kaj lahko od take ali drugačne rešitve pridobijo višje strokovne šole. Bivši šolski minister Milan Zver je pred štirimi leti za Delo napovedal, da bo resor, v katerem so tudi srednje šole, za višje strokovne šole gotovo bolj prijazen od visokošolskega. Lahko da je tako, toda sistemska ločenost gotovo ne spodbuja prehodov z višješolskih študijev, spodbuja pa študentske vpisne manipulacije. Vsekakor dovolj argumentov za ponovni (novi?) ministrski dialog.
