Višji prispevek ali manj vsebin

Ljubljana – Finančne naložbe so razlog, da v zadnjih letih Radiotelevizija Slovenija poslovanja ni večkrat zaključila v rdečih številkah. Rezerv imajo še za dve to tri leta, trdijo. Potem sta možna le še dva odgovora: povečati javna sredstva ali okrniti program.

Programski in nadzorni svet RTVS sta se ta teden seznanila s predlogi programskih in finančnih načrtov poslovanja radiotelevizije za prihodnje leto. Kot je pojasnil direktor RTVS Igor Kadunc, drastičnih vsebinskih novosti ni pričakovati, prizadevali si bodo, da bi obdržali tisto, kar je dobro. »Ohranjamo ambicije, da bi bil Val 202 še naprej med najboljšimi,« je povedal. Prizadevali si bodo za boljšo prepoznavnost radia Maribor, na televiziji se obeta nov format zabavnih oddaj in več manjših sprememb. »Delamo z omejenimi možnostmi. Imeli smo ideje, da bi še kaj dodali, da bi imeli še kakšno novo oddajo, a se ni izšlo,« je pojasnil.
 

Če jih vlada pusti na cedilu ...

Prihodnje leto naj bi se po načrtih RTV z obveznim prispevkom, oglaševanjem in drugimi prihodki nateklo med 120 in 125 milijonov evrov (podobno kot v preteklih let). Po njihovih predvidevanjih okoli 3,1 milijona premalo, da bi leto zaključili na pozitivni ničli, zato nameravajo razliko kriti s prodajo delnic Eutelsata. Kot so poudarili, imajo rezerv za poslovanje še za dve do tri leta. Sledijo lahko trije scenariji. Ali bo v skladu s stališčem ustavnega sodišča vlada že za leto 2020 zagotovila ustrezno financiranje zavoda bodisi z dvigom prispevka RTVS bodisi s financiranjem iz proračuna. Lahko jih »pusti na cedilu« in čaka, dokler RTVS ne počrpa še zadnjih rezerv, lahko pa sporoči, naj tudi v prihodnjih petih, desetih letih ne računajo na dvig prispevka. V tem primeru bo morala vlada v imenu celotne družbe odgovoriti, kaj pričakuje od javnega servisa RTV oziroma, kot so zapisali: »Na koliko programov naj omeji svoje delovanje«.



Če bi se prispevek RTVS, ki velja od januarja 2012, usklajeval z inflacijo, bi moral decembra lani namesto sedanjih 12,75 evra znašati 13,36 evra, so izračunali že v lanskem letnem poročilu. To je tudi znesek, okoli katerega bi se morala gibati višina prispevka RTV, da bi bilo poslovanje javnega zavoda vzdržno, je pojasnil Kadunc. »Taista vlada, ki se pogaja s sindikatom javnega sektorja za plače, bo morala povedati, da potrebujemo za to denar. Ne moremo zgolj zato, ker so se plače v javnem sektorju povečale, zmanjšati števila ljudi za, recimo, deset odstotkov.«

V skladu z zakonom o RTV SLO se višina prispevka določa z zakonom. Vlada ga lahko dvigne za največ deset odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi. Datum, do katerega bo moralo vodstvo RTV vlado prepričati s svojimi argumenti, je 1. september. »To je nek dialog z družbo, ki so ga že pred časom imele tudi druge javne televizije,« je še povedal Kadunc. Vodstvo RTVS je že začelo pripravljati osnovo za predlog vladi.



RTVS danes zaposluje 2234 ljudi, slaba polovica jih ustvarja televizijski program. Stroški dela redno zaposlenih so lani predstavljali slabih 65 odstotkov vseh odhodkov RTVS. Na vprašanje, ali je zaposlenih v javnem medijskem zavodu preveč, je Kadunc odgovoril: »Vsak dan se vsaj petkrat srečam s tem očitkom. Kjerkoli sem, pa manjka ljudi.« Pojasnjuje še, da je anonimna anketa med zaposlenimi pokazala, da jih je 75 odstotkov preobremenjenih.