Višji tožilec Drago Šketa je izbira vlade

Drago Šketa je tisti kandidat za generalnega državnega tožilca, ki mu vlada daje prednost pred Robertom Renierjem. Odločitev ministrskega zbora je bila soglasna, tudi koalicija, ki se je sestala pred včerajšnjo sejo vlade, do Škete ni imela zadržkov.

Vlada je sicer ocenila, da oba kandidata izpolnjujeta zakonske pogoje in sta »glede na dosedanje delo in predložen strateški program dela osebnostno in strokovno primerna ter ustrezna za prevzem funkcije generalnega državnega tožilca.« Toda oseminštiridesetletni vodja mariborskega okrožnega tožilstva je prednost pred kolegom petinpetdesetletnim Robertom Renierjem, ki vodi okrožno državno tožilstvo v Krškem, dobil prednost zaradi treh razlogov: ima izkušnje z vodenjem drugega največjega okrožnega državnega tožilstva v državi; pripravil je bolj celovit in bolj konkreten strateški program dela glede politike kazenskega pregona; pripravil je tudi bolj ambiciozen program kratkoročnih in dolgoročnih sprememb pri vodenju državnega tožilstva.

Tako je sklenila vlada, ki bo zdaj obrazložen sklep posredovala državnotožilskemu svetu. Ta se bo predvidoma sestal prihodnji torek, da bi dokončno odločil, koga od kandidatov (enega ali oba) bo posredoval državnemu zboru v izvolitev. Šketa, kot pravi, želi dati državnemu tožilstvu zagon in vizijo za prihodnost ter izboljšati kakovost njegovega dela. Pregon gospodarskega kriminala je prioriteta vseh prioritet, toda za to tožilci potrebujejo tudi več znanja in specializacijo.

Kmalu tudi o predsedniku vrhovnega sodišča

Odločitev o tistem, ki bo za šest leta zamenjal dosedanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, bo tako ena od prvih kadrovskih potez v pravosodju, o kateri ima sicer zadnjo besedo politika. Toda še pred tem bodo poslanci najverjetneje odločali o kandidatu za novega predsednika vrhovnega sodišča. Kmalu je namreč pričakovati predlog pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ki ima na mizi dve imeni za vodenje najvišjega rednega sodišča v državi: vrhovnega sodnika kazenskega oddelka Damijana Florjančiča in vrhovnega sodnika civilnega oddelka Rudija Štravsa. Prvemu so dali prednost njegovi kolegi na občni seji, drugemu sodni svet. Po naših informacijah se koalicija bolj nagiba k podpori Florjančiču, čeprav se del opozicije pred glasovanjem zagotovo ne bo izognil razpravi o vlogi Florjančiča v zadevi Patria, v kateri je bil član senata po tem, ko se je iz odločanja o zahtevah za varstvo zakonitosti izločila vrhovna sodnica Barbara Zobec.

Pravobranilstvu štete minute

Po kadrovskih odločitvah vlado čakajo še vsebinske. Eden od najtrših orehov za zdaj je predlog zakona o državnem odvetništvu, ki prinaša ukinitev državnega pravobranilstva kot odvetnika države. Ali je bil generalni državni pravobranilec Jurij Groznik uspešen pri prepričevanju premiera Mira Cerarja, naj vlada ne poseže tako globoko v tako pomembno institucijo, bo mogoče znano že prihodnji teden. Vendar, kot vse kaže, je pravosodni minister koalicijo že prepričal v nujnost sprememb. Zadnje afere, povezane s pravobranilstvom (tovarna sladkorja Ormož, Infohip) so ministru očitno olajšale pot.