Da bo vlada poskušala zajeziti rast plač v javnem sektorju, je že od pomladi zagotovo popolnoma jasno tudi sindikatom. Ne samo zato, ker je vlada izhodišča za proračuna pripravila na predpostavki, da bo prihodnje leto denarja za plače v javnem sektorju toliko kot letos. Dovolj zgovorni so bili že polletni podatki o padcu BDP in o drastično zmanjšanih prilivih v državno blagajno pa tudi ta, da so se plače v javnem sektorju letos dvignile za dobrih 11 odstotkov, v realnem pa za odstotek. Alternative so torej že nekaj časa preproste: ali brezglavo zadolževanje ali krčenje tam, kjer je še mogoče vzeti.
Popolnoma jasno pa je tudi, zakaj so se na vladni predlog tako ostro odzvali sindikati. Pogajanja so se šele začela in za uspešno dokončanje imata obe strani časa približno do konca novembra. In šele če najmanjšega skupnega imenovalca niti do takrat ne bi našli, bo v igri interventni zakon, ki bi hrupno debato, z vsemi argumenti in pogajalskimi retoričnimi vložki vred, prenesel na politični parket, v parlament. Če se bo to zgodilo, bo tudi jasno, ali poleg dveh zdaj okvirno že znanih predlogov v resnici obstaja še tretji, nekakšen »non paper«, ki ga pozna samo najožji krog ministrov.
Zamrznitev plač v javnem sektorju zagotovo sodi med ukrepe, ki jim predsednik vlade pravi »nepopularni«. Če kdaj, je zato tokrat pomembno, s kako prepričljivimi argumenti bo vlada zagovarja svoj predlog. Nastopi vladnih predstavnikov - na prva pogajanja je prišla kar četverica ministrov - sicer ne kažejo, da bo tudi tokrat polovica koalicije zagovarjala eno, druga polovica pa drugo. Hujša politična preizkušnja bo prav tako pričakovana zamrznitev usklajevanja pokojnin, kar bo neizogibno povzročilo odpor stranke upokojencev. A signala, da ima samo ena družbena skupina v državi trdno politično zaslombo, si vlada med pogajanji z armado 150.000 zaposlenih v javnem sektorju pač ne more privoščiti.
Dejstvo je, da ima oblast na drugi strani mize trde in izkušene sindikalne pogajalce, nad njo pa grožnjo s stavkami in množičnimi protesti. Koliko jih bo in kakšni bodo, pa je še bolj kot od spretnosti vlade odvisno od presoje, ali je tokrat cena za najbolj varne službe v državi vendarle previsoka.
Iz torkovega Dela.