Tiskane izdaje
Ljubljana - Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) ob današnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki poteka pod geslom Razmišljaj globalno, načrtuj nacionalno, deluj lokalno, opozarja, da Slovenija že več desetletij "krepko prispeva v svetovno statistiko samomorov".
V IVZ v današnjem sporočilu za javnost opozarjajo na visok samomorilni količnik v Sloveniji. Po podatkih, ki jih navaja inštitut, je bilo leta 1960 že več kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev na letni ravni, leta 1980 pa smo prvič presegli 600 samomorov na leto. Med letoma 2000 in 2006 se je samomorilni količnik gibal med 25 in 30, pri čemer se na vsak samomor pri ženskah zgodi 3,5 samomora pri moških.
Povprečna starost umrlega okoli 50 let
Po statističnih podatkih IVZ tveganje za samomor narašča s starostjo. V Sloveniji je povprečna starost umrlega zaradi samomora okoli 50 let. "Šokantno in zaskrbljujoče je dejstvo, da se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2003 Slovenija v standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora oseb, starejših od 65 let, uvršča na prvo mesto," opozarja IVZ.
Najvišji količnik v Celju
V Sloveniji so poleg tega, tako inštitut, opazne velike razlike v količniku samomora med posameznimi regijami. V letu 2006 so imeli najvišji količnik Celje (30,7 samomora na 100.000 prebivalcev), Maribor (31,9), Murska Sobota (29,2) in Ravne na Koroškem (36,6). Najmanj samomorov pa so leta 2006 zabeležili v Novi Gorici (19,5). V IVZ ugotavljajo, da je tudi sicer južneje in zahodneje samomor vse bolj redek pojav.
Gledano po spolu in regiji so največ samomorov pri ženskah leta 2006 zabeležili v Celju (13,1), Ljubljani (12,6) in Mariboru (15,9), medtem ko so največ samomorov pri moških poleg Celja in Maribora zabeležili še v Murski Soboti (51,9) in na Ravnah na Koroškem (62,5).
Med načini samomora prevladuje obešenje
Med načini samomora po podatkih IVZ prevladuje obešanje, sledijo pa zastrupitve s plini, utopitve, strelne poškodbe, skoki z višine, leganje pred predmet v gibanju in poškodbe z ostrimi predmeti.
Ob tem so na inštitutu spomnili na dediščino psihiatra Andreja Marušiča, ki je po hudi bolezni umrl junija letos. Bil je nacionalni koordinator za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Kot navajajo, je Marušič leta 2003 skupaj s skupino slovenskih strokovnjakov dal pobudo za sprejetje nacionalnega programa za preprečevanja samomora, svoje ideje o samomorilnem vedenju je preverjal in razvijal skozi številne nacionalne in mednarodne projekte, njihove izsledke pa je dosledno prenašal v prakso. Bil je tudi glavni gostitelj 11. Evropskega simpozija o samomoru in samomorilnem vedenju.
"Ideje, projekti in še nedokončani načrti dr. Marušiča so nedvomno pustili pomemben pečat slovenski suicidologiji in ji začrtali pot za naslednjih nekaj let," so še poudarili v inštitutu.
Slovenija je po pogostosti samomora v vrhu držav članic EU
V Evropski uniji je bilo leta 2006 po podatkih Eurostata 10,6 samomora na 100.000 prebivalcev, kar pomeni, da si je življenje vzelo približno 52.300 ljudi. Količnik samomora (umrli zaradi samomora v enem letu na 100.000 prebivalcev) v vseh starostnih skupinah je bil najvišji v Litvi, sledile pa so ji Slovenija, Madžarska, Latvija, Finska, Estonija in Poljska.
Slovenija po pogostosti samomora sodi v samem vrhu držav članic EU. A količnik samomora se je tako v Evropski uniji kot v Sloveniji v obdobju od leta 2000 do leta 2006 v povprečju zniževal. Leta 2006 je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS v Sloveniji na 100.000 prebivalcev umrlo med 26 in 27 ljudi, skupaj 529. Med najbolj ogrožene zdravstvene regije so spadale Celje, Maribor, Murska Sobota in Ravne na Koroškem.
