Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bo v matičnem odboru državnega zbora (DZ) na zahtevo poslanske skupine SD nujna razprava o visokem šolstvu. Stališča stranke Zares – socialno liberalni sta včeraj predstavila nekdanji minister in državni sekretar za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič ter dr. József Györkös.
Povod za oboje je predvsem sporni predlog novele zakona o visokem šolstvu, ki že čaka na obravnavo v DZ.
Predlog je Gregor Golobič označil za »napad na kakovost visokega šolstva« in spomnil na razmere leta 2008, ko je prišel na takratno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Dejal je, da so imeli »opraviti s popolno blokado, s serijsko nesklepčnostjo akreditacijskega organa, sveta za visoko šolstvo (SVŠ)«, da je to zagato povzročila »politiziranost tega organa«, ki je »vodila k netransparentnemu in klientelističnemu odločanju na področju podeljevanja akreditacij in s tem povezanih različnih drugih visokošolskih ugodnosti«.
V zvezi s tem je omenil izjemen porast novih visokošolskih ustanov, ki ga je omogočilo netransparentno podeljevanje koncesij na področjih, ki »zanesljivo niso bila deficitarna«.
Dejal je, da so z analizo ugotovili, da SVŠ ne ustreza evropskim kriterijem, ki zahtevajo politično in strokovno neodvisnost ključnih odločevalcev, zato so se »na podlagi najboljših evropskih praks« lotili priprave novele, s katero je bila ustanovljena Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Zdaj pa naj bi s predlagano sestavo sveta agencije znova zdrsnili v prejšnje razmere.
Na vprašanje, ali bi lahko Nakvis z boljšim vodstvom delal bolje, že dosegel evropsko akreditacijo in bil tako manj na udaru vlade, je Golobič odgovoril, da je vodenje Nakvisa nehvaležno in se ga najboljši otepajo, niti kritike agencije univerz ga ne čudijo, ker bi univerzam najbolj ustrezalo benevolentno delo agencije, je dejal.
Stranka Zares – socialno liberalni v zvezi z napovedano novelo opozarja tudi na to, da je člen o normiranju obveze učiteljev »potreben premisleka in posodobitve, vendar ne »z argumeti omalovaževanja, kot se je tega problema v intervjuju lotil predsednik vlade«.
Zmotilo pa jih je tudi to, da vlada pri načrtovani hitri spremembi zakona ni niti omenila dveh lanskih ključnih dokumentov – odločbe ustavnega sodišča, ki zahteva ureditev financiranja visokega šolstva s posebnim zakonom, in lani v DZ sprejete resolucije o nacionalnem dolgoročnem programu visokega šolstva.
Novela naj bi prinesla
Tudi gibanje opozarja, da bi novela pomenila političen prevzem visokošolske agencije Nakvis, pri tem pa napoveduje tudi takojšnje šolnine, odpuščanje zaposlenih na fakultetah, najmanj tridesetodstotno povečanje delovne obveznosti preostalim zaposlenim, ustanovitev treh novih univerz in odprtje visokošolskega prostora za tretjerazredne fakultete iz tujine.
Peticijo, ki jo bodo danes poskušali predati predsedniku matičnega odbora DZ Branku Grimsu (SDS), je do sinoči podpisalo že več kot 2000 tistih, ki se ne strinjajo s predlaganimi zakonskimi spremembami.
