Visoko šolstvo si želi razpravo o svoji prihodnosti

Poziv k umiku novele zakona, saj ni dovolj časa za razpravo. 

Objavljeno
12. september 2012 20.36
Posodobljeno
12. september 2012 21.00
Jasna Kontler Salamon, Znanost
Jasna Kontler Salamon, Znanost

Kaj je združilo rektorja Univerze v Mariboru (UM), prof. dr. Danijela Rebolja, rektorja Univerze v Ljubljani: prof. dr. Staneta Pejovnika, predsednika Študentske organizacije Slovenije: Mitja Urbanca, predsednika sindikata VIR: Bojana Hribarja, predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije: prof. dr. Marka Marinčiča, predsednika Neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, dr. Tomaža Sajovica ter predsednika Sviza: Branimirja Štruklja?

Vsi omenjeni so podpisniki današnjega javnega poziva, naslovljenega na predsedika vlade Janeza Janšo in predsednika DZ Gregorja Viranta.

Napisali so, da »visokošolska skupnost z veliko zaskrbljenostjo gleda na zadnja dejanja pristojnega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) na področju visokega šolstva in znanosti, s katerimi ruši temelje učinkovitega javnega visokošolskega in raziskovalnega sistema«.

Univerzi zaradi uredbe napovedali ustani spor

Med omenjena rušilna dejanja podpisniki poziva uvrščajo najprej nedavni enostranski sprejem Uredbe o javnem financiranju visokega šolstva. Opozarjajo, da je ustavno sodišče ugotovilo, da je uredba protiustavna, že februarja letos pa je potekel rok za ustrezno ureditev financiranja državnih univerz in izvajanja javne službe na državnih univerzah. V zvezi z Uredbo bosta - piše v tem pozivu - Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru v kratkem tudi sprožili ustavni spor.

Nalednje očitano dejanje je predlog novele visokošolskega zakona, ki bopo mnenju podpisnikov povzročila »občuten upad kakovosti visokošolskega izobraževanja«. V zvezi s tem meddrugim navajajo, da novela poleg uvedbe političnega nadzora v nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) na univerze uvaja »nevarno možnost«, da bi te problem nezadostnega financiranja reševale »z odpuščanjem in neomejenim zviševanjem normativa delovnih obveznosti preostalim delavcem« Opozarjajo tudi na napovedane spremembe na področju transnacionalnega izobraževanja, ki slovenski prostor odpirajo tujim visokošolskim institucijam in to brez pravega nadzora nad kakovostjo in za študetne tudi brez pravick,nki jih imajo po naši zakonodaji.

Zato so podpisniki pozvali vlado, da omenjeno novelo takoj umakne iz obravnave, da odpre široko javno razpravo o prihodnosti visokega šolstva in začne postopek za sprejem zakona o financiranju univerz in izvajanju javne službe v visokem šolstvu. Državni zbor pa so pozvali,da »prevzame svoj del odgovornosti za prihodnost visokega šolstva« in pravočasno »zaustavi stihijske in politično motivirane posege v visokošolski prostor, ki bodo že na kratek rok imeli izjemno negativne učinke«. Naovedujejo, da bodo, če poziv ne bo imel ustreznega učinka, uporabili vsa razpoložljiva demokratična sredstva, da se bodo v boju za kakovostno visoko šolstvo oprli na široko javnost tr o »poseganju MIZKŠ v visokošolski prostor seznanili svoje krovne organizacije na evropski ravni«.

MIZKŠ na poziv ni odgovorilo, ker ni bil naslovljen nanj

Iz MIZKŠ se na poziv danes sami niso oglasili, češ da niso naslovnik, so pa se posebej za Delo in Dnevnik opredelili do nekaterih očitkov.Uvodoma so ugotovili, da sta pismo podpisali samo dve univerzi od štirih, priznali pa so, da sta to največji univerzi.

Glede novele so zapisali, da je ministrstvo »pri oblikovanju besedila, ki ga je predložilo v obravnavo vladi, upoštevalo nekatere pripombe, ki so bile posredovane po koncu zares kratke javne razprave«. Še zlasti je menda prisluhnilo pripombam o sestavi sveta Nakvis, tako da se bo vzpostavilo »ravnotežje med sedanjim stanjem, ko univerze same imenujejo svoje nadzornike in prvotnim predlogom, ki je te pristojnosti poverjal vladi«. Prav tako so ugodili želji, da bi bil Nakvis pristojen tudi za višje šole.

V pripravi še druge spremembe visokošolske zakonodaje

MIZKŠ je, kot pišejo v tem odzivu, tudi že izrazilo pripravljenost, da v postopku v državnem zboru »preuči morebitne spremembe predlogov v zvezi z internacionalizacijo visokošolskega študija in besedilo dopolni oziroma spremeni«.

Navajajo tudi, da novela zakona nima nič skupnega z nedavno izdano uredbo o javnem financiranju visokega šolstva, ki da je »neposredna posledica zakona o rebalansu letošnjega proračuna, v katerem so jasno določena sredstva za visoko šolstvo v letošnjem letu in ne vpliva na materialni položaj univerz«. Glede neustavnosti uredbe so napisali, da je ministrstvo »že napovedalo ustrezno spremembo zakonodaje o visokem šolstvu, ki je v pripravi in bo dana v javno razpravo po rednem postopku takoj,j ko bo pripravljena«.