Visokošolski zavodi morajo optimirati delovanje

Ljubljana – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) je v tem vladnem mandatu gotovo eno najbolj kritiziranih. V zadnjem času si minister Žiga Turk breme kritike deli predvsem z vršilcem dolžnosti direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost Borutom Rončevićem.

V nedavni visokošolski razpravi v matičnem odboru DZ ste odločno zavrnili napovedi šolnin za redni študij. Kako bo MIZKŠ avtonomnim javnim univerzam in njihovim članicam prepovedala uvedbo šolnin, če bo primanjkljaj sredstev že resno ogrožal kakovost študija? Kako naj, po vašem mnenju, visokošolske institucije nadomestijo finančne primanjkljaje brez dodatnih obremenitev študentov?

Avtonomijo univerz spoštujemo in jemljemo zelo resno, toda univerze niso avtonomne od zakonodaje, ki jo morajo spoštovati. Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu v 2. in 3. členu določata, v katerem primeru je zaračunavanje šolnin dovoljeno. MIZKŠ ne načrtuje spremembe tega pravilnika. Glede na rezerve v visokem šolstvu ne bi bilo prav, da bi se breme prevalilo na študente. Visokošolski zavodi morajo najprej optimirati delovanje.

Kakšne načrte ima MIZKŠ s podiplomsko šolo Jožefa Stefana? Ali drži, da jo želi preoblikovati v tehnološko univerzo in da je to že bilo predlagano vodstvu IJS?

Podiplomska šola Jožefa Stefana je zasebni visokošolski zavod, s katerim ministrstvo ne more imeti načrtov.

Ali ste osebno še povezani z novomeškim univerzitetnim in raziskovalnim središčem oziroma z zasebno novogoriško fakulteto za uporabne družbene študije (FUDŠ)?

Z Univerzitetnim in raziskovalnim središčem Novo mesto po koncu mandata direktorja zavoda – ta mi je potekel konec novembra lani – nimam več povezav. Na FUDŠ sem že pred časom izstopil kot soustanovitelj in po mojih informacijah je zadeva v urejanju na sodnem registru. Dokler to ne bo urejeno, sem izvzet iz postopkov, pri katerih bi lahko nastal konflikt interesov. Sem pa zaposlen za polni delovni čas kot izredni profesor na javni fakulteti za informacijske študije v Novem mestu in fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici.

Bo MIZKŠ letos ali prihodnje leto podeljeval nove visokošolske koncesije? Kaj nameravate narediti s sedanjimi koncesijami?

Mislim, da je javnofinančna situacija znana. Javne finance nam ne dovolijo širitve javne službe v visokem šolstvu in v ta kontekst sodijo tudi koncesije. Sedanji koncesionarji izpolnjujejo pogodbe in tu do nadaljnjega ne načrtujemo sprememb.

Ali menite, da so zasebne in javne visokošolske institucije, ustanovljene po letu 2004, upravičile svoj obstoj?

Upravičenost obstoja posamezne institucije ocenjuje Nakvis. Ne bi bilo primerno, da bi se kot predstavnik ministrstva izrekal o tem.

Kdo je, po vašem mnenju, kriv za očiten kratki stik med visokošolsko sfero in MIZKŠ?

Sam ne vidim kakega kratkega stika. Popolnoma razumljivo je, da se zaradi nižanja sredstev za izvajanje študijske dejavnosti pojavljajo nestrinjanja, do katerih je, če smo natančni, prihajalo tudi v letih, ko je bilo sredstev več. Pomembno je, da se pogovarjamo o rešitvah, ki so v interesu študentov, gospodarstva, visokošolskih zavodov in države, in vidimo lahko, da komunikacija poteka.

Kakšen smisel ima po vaše sprejemati novelo, ki ji skoraj vsi nasprotujejo?

Razloge oziroma smiselnost sprejema novele zakona smo že večkrat natančno obrazložili. Z novelo ne posegamo v sistem visokega šolstva, ampak urejamo zadeve, ki jih je nujno treba urediti, da ne bodo študenti ostali brez javno veljavnih diplom, zaposleni na univerzah brez zaposlitev in da bodo naše diplome imele večjo mednarodno veljavo. V naslednjem koraku bomo skupaj z deležniki v temeljiti javni razpravi iskali soglasje o ključnih strateških zadevah.

Ali drži, da se z ministrom Žigom Turkom povsem skladata v pogledih na aktualne visokošolske ukrepe?

Saj drugače ne more biti. Ministrstvo vodi minister in ne generalni direktor. V visokem šolstvu sem se počutil dobro in preden sem se odločil sprejeti ponujeno mesto, sem se z ministrom dvakrat sestal in pogovoril o programu dela. Strinjala sva se.