Tiskane izdaje
O takem načinu gradnje avtocest, s katerim ima Hrvaška po oceni Kalmete pozitivne izkušnje, bi za Slovenijo veljajo razmisliti na avtocestnem odseku od Ptuja do hrvaške meje, je v izjavi za medije po srečanju pojasnil Vlačič.
Prostorsko urejanje na tem odseku se bo končalo v prvi polovici prihodnjega leta, nato bi se lahko po izkušnjah iz tega dela Slovenije v roku dveh let stvari izvršile, je ocenil. Navedel je, da Slovenija doslej ni gradila koncesijsko, ampak le s proračunskim denarjem ter z zadolževanjem in drugimi viri, ki jih ima Družba za avtoceste v RS (Dars).
Programi v cestno infrastrukturo, ki so še pred Slovenijo, so ocenjeni na več kot pet milijard evrov, doslej pa je bilo vloženih 4,5 milijarde evrov. Na področju železniške infrastrukture so vlaganja ocenjena na 8,8 milijarde evrov, je navedel. Ravno zato bi bilo treba razmisliti o alternativnih virih financiranja.
Vlačič je Kalmeti poleg poteka projektov na področju gradnje avtocest, zlasti na tistih delih, ki so relevantni za avtocestno povezavo med državama, predvsem o avtocesti med Ptujem in hrvaško mejo ter povezavo na petem koridorju oz. dolenjskem kraku, pojasnil tudi načrte glede železniške infrastrukture.
Kot je dejal Kalmeta, ima Hrvaška pri železnicah podobne probleme kot Slovenija, prav tako so podobne ideje za reševanje.
"Dogovorila sva se številne operativne stvari," je poudaril Vlačič in dodal, da med državama ni veliko odprtih zadev, te pa bodo hitro in razmeroma lahko rešili. Tudi Kalmeta je ocenil, da je bil današnji pogovor konstruktiven in uspešen, pri odprtih vprašanjih pa ni bilo ničesar, pri čemer ne bi našli rešitve. "Odnosi med državama so dobri," je poudaril Kalmeta.
"Promet je takšna vrsta odnosov med državama, kjer gre v glavnem za strokovna vprašanja, ki jih politika ne obremenjuje," je dejal Vlačič. Dodal je, da zato nista imela praktično nikakršnih težav pri njunih ocenah in ugotovitvah, da lahko praktično z lahkoto odstranjujeta ovire, ki so se pojavljale na določenih področjih, kot je prevoz določenih derivatov na mejnih prehodih in pregled slovenskih čolnov na Hrvaškem.
Kalmeta je pojasnil tudi, da je od ministra Vlačiča dobil odgovore glede vinjet, predvsem o načrtih Slovenije o prehodu z zdajšnjih vinjet na elektronsko cestninjenje, kar Hrvaški tudi odgovarja.
Kot je dejal Vlačič, je v medresorskem usklajevanju akcijski načrt o elektronskem cestninjenju, ki sicer javnosti še ni bil predstavljen. Načrt predvideva cestninjenje avtocest in hitrih cest ter določene časovnice prehoda na elektronsko vinjeto.
Vlačič se je dotaknil tudi dolgotrajnih postopkov prostorskega urejanja. Prostorsko urejanje na povezavi od hrvaške meje proti slovenskemu ipsilonu, ki gre na Postojno in Divačo, še ni dokončano, ko bo, bodo postopki stekli naprej.
Zaradi dolgih postopkov urejanja je Vlačič že pred časom predlagal zakon, ki bi pospešil umeščanje infrastrukture v prostor, takšen zakon je ta trenutek v medresorskem usklajevanju, je pojasnil minister.
Kot je še dejal Vlačič, z ministrom Kalmeto danes nista govorila o intermodalnem transportu, sta pa govorila o sodelovanju luk. Spomnil je, da so pred kratkim luke Ravena, Benetke, Trst in Koper podpisale sporazum o sodelovanju, predvsem o skupnih nastopih na tujih trgih.
Eden glavnih ciljev omenjenega sporazuma je iz teh luk prepeljati čim več tovora v severnoiranski bazen, ki bo ena od vstopnih točk v Evropo. Ta projekt bo tudi financiran s strani EU kot eden izmed najpomembnejših vstopov v tem delu sveta za EU, je še povedal Vlačič.
