Vlada bi zamrzovala, sindikati pa tajali

Pogajanja o nadaljnjem varčevanju pri stroških dela v javnem sektorju se bodo nadaljevala danes, na postopek v DZ pa čaka redefinicija minimalne plače.

Po zadnjih odzivih političnih strank se sindikalni pobudi za redefinicijo minimalne plače obeta uspeh. V državnem zboru (DZ) so nam pojasnili, da je novela zakona o minimalni plači že uvrščena na dnevni red seje državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 21. septembra. Državni zbor bo predlog zakona, ki ga vložijo volivci – v tem primeru so to sindikalne centrale –, obravnaval po enakem postopku kot vse druge predloge možnih nosilcev zakonske iniciative, torej vlade, poslancev in državnega sveta.

Kljub protestom delodajalskih organizacij, da je predlog sindikatov, ki bi uvedel plačilo dodatkov za nedeljsko in nočno delo tudi za zaposlene z minimalno plačo, kršitev socialnega sporazuma in bi lahko ogrozil številna delovna mesta, je pobuda naletela na naklonjenost poslancev. Poleg vladajoče koalicije (SMC, SD in Desus) jo podpirajo tudi v opozicijski ZL, po navedbah sindikatov pa tudi v NSi. S podporo SMC ima sindikalna pobuda, ki so jo – z izjemo SDS – že pred časom podprle tudi druge stranke, zagotovljeno večino poslanskih glasov.

Zaostrovanje

Za zdaj pa ni nobenega napredka na pogajanjih o plačni politiki javnega sektorja za leto 2016. Vlada in sindikati vztrajajo vsak pri svojih stališčih, torej pri nadaljevanju varčevalne politike pri plačah in drugih stroških dela, sindikati pa menijo, da se lahko po koncu krize pogovarjajo le o morebitnem dvigu, in ne znižanju plač.

Prva jesenska pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, po pričakovanju, niso privedla do dogovora. Vladni pogajalci so 9. septembra zaostrili junijska pogajalska izhodišča vlade, kar je sprožilo dodatno nezadovoljstvo sindikatov. Poleg treh že znanih ukrepov na področju plač, ki bi jih podaljšali v leto 2016 (znižanje plačnih razredov v višini 1,3 odstotka plačne mase, zamrznitve izplačevanja redne delovne uspešnosti v višini dva odstotka plačne mase in znižanja plačila delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela v višini 0,78 odstotka plačne mase) vlada sindikatom dodatno predlaga še podaljšanje znižanega izplačavanja regresa in nadaljnjo delno zamrznitev premij dodatnega pokojninskega zavarovanja. Če bi sindikati to sprejeli, bi vlada namesto 165 milijonov evrov vrednih dodatnih varčevalnih ukrepov predlagala dodatne ukrepe le v višini 47 milijonov evrov, in sicer ne pri plačah, temveč pri drugih stroških dela.