Tiskane izdaje
Ljubljana - Današnja tiskovna konferenca Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) je po besedah Frančiška Verka, njegovega predsednika, luč sveta ugledala zaradi neodzivnosti vlade glede stavkovnih zahtev sindikata. Vlada po enodnevni stavki, ki je potekala 24. januarja, namreč ni pokazala interesa po sanaciji odprtih zadev. Do vlade so kritični tako v carinski upravi, upravnih enotah, geodetski upravi in zavodu za gozdove. Povsod se spopadajo s pomanjkanjem kadra in prenizkimi plačami.
»Močno podhranjen je tudi inšpektorat za delo, vendar se država striktno brani zaposlovanja,« je povedal Verk in vlado pozval, naj pristopi k resnim pogajanjem s sindikati javnega sektorja. Načini, da bi zmanjšali državno upravo in pri tem izboljšali kakovost storitev, so se doslej izkazali za neuspešne; Verk je poudaril, da je organe nadzora za doseganje želene kakovosti treba okrepiti. »Upravne enote so v zadnjih letih izgubile do 20 odstotkov kadra, tudi Arhivu RS vlada ne zagotavlja ne prostorov in ne kadra, zato je hramba arhivskih dokumentov ogrožena.«
Podobne ugotovitve v zvezi s pomanjkanjem kadra je predstavil tudi Verkov sindikalni kolega Renato Rumič: »Tudi na geodetski upravi število zaposlenih upada, povprečna starost naših zaposlenih je zelo blizu 50 let. Število evidenc, ki jih moramo urejati, pa se povečuje.« Opozoril je, da država premalo vlaga v strokovnost zaposlenih, za dodatna letna izobraževanja morajo celo vzeti dopust in jih financirati iz lastnega žepa.
Ana Jakopič, sekretarka SDOS, je opozorila, da vlada s tovrstnim početjem zaustavlja delovanje države, kar ima posledice tudi za njeno varnost in še bolj za njeno javnofinančno sliko.
Na ignorantski odnos vlade je opozoril tudi Dušan Pečnik, predsednik Sindikata carinikov Slovenije. »Do danes nismo imeli niti minute pogajanj z vlado, medtem ko so jih drugi imeli. Očitno bomo morali poseči po najhujšem orožju - daljši stavki,« je jasno predstavil stališča carinikov, ki prav tako polnijo proračun in skrbijo za varnost v državi.
Zaposleni v izobraževanju hočejo odpraviti zaostanek pri vrednotenju vzgoje in izobraževanja. Foto: Jože Suhadolnik/Delo
Prihodnjo sredo pouka ne bo
»Smo pesimistični, vlada nas ne jemlje resno,« je prepričan Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Glavno sporočilo, ki ga želijo predati zaposleni v izobraževanju na stavkovni dan, je, da mora vlada odpraviti zaostanek pri vrednotenju vzgoje in izobraževanja. Zaposleni v izobraževanju so namreč prepričani, da uradniki niso primerni za pogajanje o denimo vrednotenju razredniškega dela. Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič se pogajanjih sploh ne udeležuje. »Opažamo veliko razliko med tem, kako sta ministrici za notranje zadeve in zdravje sodelovali pri pogajanjih s policisti in zdravniki, ministrica za izobraževanje pa se z nami ne sestaja,« je bil razočaran Štrukelj in dodal, da šolniki predstavljajo največjo poklicno skupino v Sloveniji, saj združujejo več kot 50.000 zaposlenih.
V večini šol priprave na stavko, ki bo potekala 14. februarja, potekajo normalno, mnogi - pričakujejo okrog 15.000 ljudi - se bodo udeležili tudi protestnega shoda v Ljubljani, ki se bo pričel ob 12. uri na Kongresnem trgu. Stavkalo bo tudi več kot 95 odstotkov vrtcev, vendar bo za predšolske otroke staršev, ki zasebnega varstva tisti dan ne bodo mogli urediti, poskrbljeno. S potekom stavkovnega dneva bodo vzgojitelji in učitelji starše tudi pravočasno obvestili. »Če bo vlada še naprej zavračala naše zahteve, bomo v sredo oznanili začetek naše splošne stavke,« je še napovedal prvi sindikalist javnega sektorja.
Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Foto: Sandra Hanžič/Delo
Dopoldne se je na sedežu Sviza odzval tudi na včerajšnje pozive Gospodarske zbornice Slovenije, naj vlada ne popušča sindikalnim apetitom. S svojim odprtim pismom, včeraj naslovljenim na premierja Mira Cerarja, skuša demonizirati stavkovne zahteve zaposlenih v javnem sektorju, je ogorčen Štukelj, ki je spregovoril tudi na tiskovni konferenci Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), katere predsednik je. Štirje sindikati - poleg Sviz še policisti in medicinske sestre - ki so vključeni vanj, bodo prihodnji teden namreč stavkali.
Najprej policisti, potem medicinske sestre in šolniki
Vsem sindikatom konfederacije sindikatov je skupno, da vztrajajo pri ohranitvi kolektivnih pogodb kot prostoru, kjer se urejajo specifična vprašanja poklicev, je napovedal njihov predsednik.
Policisti, denimo, v stavko tokrat ne grejo zaradi apetita po višjih plačah, temveč zaradi kršitve stavkovnega sporazuma, ki so ga leta 2016 po svoji polletni stavki sklenili z vlado. Radivoj Uroševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije, je jasno povedal, da ne želijo veš poslušati vladnih zahtev po višjem standardu varnosti, saj je že v tem trenutku na schengenski meji vsaj 400 policistov premalo. Kristjan Mlekuš, vršilec dolžnosti predsednika Sindikata policistov Slovenije, je prepričan, da je vlada enostransko posegla v dogovorjena razmerja iz 2016 in s tem ponovno razvrednotila poklic policista: »Minister Koprivnikar je osebno odgovoren, da smo policisti podvrednoteni glede na ostale poklice.« Zato bodo v ponedeljek, 12. februarja ob 7. uri, pričeli s splošno stavko v policiji in na notranjem ministrstvu, ki bo trajala vse do izpolnitve stavkovnih zahtev.
Jelka Mlakar, Zvonko Vukadinovič in Dragica Kekec. Foto: Blaž Samec/Delo
Dan kasneje, v torek med 8. in 10. uro, bodo opozorilno stavko izvedle medicinske sestre. Kot je povedala Jelka Mlakar, predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi, jo organizirajo, ker jim delodajalec, torej država, krši osnovne pravice iz zakona in kolektivne pogodbe. Podobno kot policisti ugotavljamo, da nas je premalo, je opisala.
»To je opozorilna stavka. Če nas vlada ne bo poslušala, bomo nadaljevali z belo stavko. Ugotavljamo, da so v naši dejavnosti največje anomalije prav zaradi padca plačne lestvice za osem odstotkov,« je izpostavil Zvonko Vukadinovič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva. Stavko bi lahko zaostrili tako, da bi preklicali soglasje za delo prek polnega delovnega časa. Že po treh tednih zaradi tega v bolnišnicah ne bi morali organizirati dela.
Tomaž Sajovic, predsednik neodvisnega sindikata delavcev ljubljanske univerze, je dejal, da je v njihovi organizaciji prevelika hierarhija in neenakost v dohodkih, zaposlovanje mladih je onemogočeno, uveljavljanje prekarnih zaposlitev pa je vse večje, zaradi česar podpirajo Svizovo stavko in protest.
Od ponedeljka dalje bo stavkalo 9.000 policistov in zaposlenih na MNZ, v torek bo na dveurni opozorilni stavki zdravstva in socialnega varstva večina tistih, ki bodo prosti (vseh zaposlenih je 40.000). Delo bo v zdravstvenih ustanovah in domovih za ostarele organizirano kot ob nedeljah in praznikih. V vzgoji in izobraževanju bo stavkalo blizu 37.000 zaposlenih. Popoldne se predstavniki Sviza z vlado sicer sestanejo na verjetno zadnjih pogajanjih pred sredino prekinitvijo dela.
